V devetih akcijah obnove, v katere so bili vključeni prostovoljci, šole, organizacije in podjetja, je sodelovalo več kot 2200 posameznikov. Ti so priskočili na pomoč pri sejanju semena in sajenju 18.000 sadik puhastega hrasta in črnike, ki so bile kupljene z donacijami iz Fundacije vrabček upanja, zbranimi v akciji Skupaj za Kras. Posejana je bila tudi več kot tona semena trokrpega in topokrpega javorja, lipe in lipovca ter maklena. Spomladi razmere na Krasu zaradi suše in vročine niso več primerne za sajenje sadik, zato se bodo tovrstna dela nadaljevala jeseni, ko bodo prostovoljci znova vabljeni, da pomagajo pri obnovi gozda.

V vmesnem času se bodo nadaljevali sečnja in odvoz poškodovanih dreves ter priprava površin za obnovo gozdov.

Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je zadovoljen z opravljenim delom: "Vesel sem, da nam je uspelo uresničiti zastavljene cilje, akcije, ki vključujejo javnost, pa bomo nadaljevali jeseni. Obnovo gozda z avtohtonimi drevesnimi vrstami smo izvajali na občinskih zemljiščih, zasebnim lastnikom pa smo priskočili na pomoč z razdeljevanjem semena. S tem smo požganemu območju vrnili reprodukcijski material, da se bo lahko gozd hitreje obnovil."

ZGS ocenjuje, da se bo večina površine gozdov listavcev obnovila po naravni poti, medtem ko bo obnova na območjih povsem pogorelih monokultur iglavcev otežena in dolgotrajnejša, zato se na teh skoraj 1000 ha načrtuje pretežno obnova s sadnjo oz. setvijo. Po oceni bo z naravno obnovo obnovljenih približno 2000 hektarov površin.

Načrt sanacije, ki ga je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano potrdilo sredi februarja, ocenjuje stroške sanacije na več kot 24 milijonov evrov. Večina v načrtu sanacije opredeljenih del bo opravljenih v prihodnjih treh letih.