Foto: BoBo
Foto: BoBo

Zato se je sestal s komisijo za odkup in prodajo žit, ki jo sestavljajo predstavniki kmetijsko gozdarske zbornice, zadružne zveze in Sindikata kmetov Slovenije, da bi se dogovorili o približnih modelih izračunov stroškov pridelave pšenice. S tem bi po njegovih besedah lahko že ta trenutek deležniki v žitni verigi sklepali zavezujoče pogodbe s slovenskimi kmeti, da bi slovensko žito v največji meri ostalo v Sloveniji tudi ob žetvi.

Nobene potrebe ni po prekomernem kupovanju hrane, sta še zatrdila minister in predsednik komisije za odkup in prodajo žit Franc Küčan. Prepričan je, da lahko kmetje v Sloveniji kljub suši in krizi z gnojili letos pridelajo 150.000 ton pšenice, vendar pa je treba "vso nadzorovati, pravilno razvrstiti in pravilno uporabiti v predelavi".

Pridelovalci žita v skrbeh zaradi suše in vojne

Kot krušna tudi pšenica, ki so jo predelovali v krmo?

Slovenska krušna pšenica se je lani prodajala povprečno za 185 evrov za tono, pšenica najvišje kakovosti je dosegla ceno 215 evrov. Trenutno je cena pšenice na borzah več kot 350 evrov. Küčan je napovedal, da bodo znova predlagali, da bi se kot krušna uporabljala tudi pšenica z 9,5 odstotka beljakovin. Lani so po njegovih besedah približno 20.000 ton pšenice s tolikšno vsebnostjo beljakovin predelali v živinsko krmo.

Po mnenju predsednika Zadružne zveze Slovenije Boruta Florjančiča se je treba konkretno dogovoriti glede odkupa, da bo torej kmetijstvo vedelo, pri čem je. "Če dogovora ni, potem ne moremo nekomu očitati prodaje pšenice v tujino, ker si je s tem zagotovil obstoj in razvoj," je opozoril.

Minister Podgoršek je prepričan, da bodo cene žit v naslednjih mesecih zagotovo še zelo nihale, dokler se ne vzpostavi ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem.

Celoten pridelek v slovenske mline?

Slovenija žit iz Ukrajine in Ruske federacije ne uvaža

Države EU-ja po podatkih Eurostata skupaj letno v povprečju pridelajo 282 milijonov ton žit, od tega 123 milijonov ton navadne pšenice in 68 milijonov ton koruze v zrnju. Stopnja samooskrbe je na ravni EU-ja za žita 112 odstotkov, za pšenico 136 odstotkov in za koruzo 85 odstotkov.

Slovenija žit iz Ukrajine in Ruske federacije ne uvaža, navadno pšenico in koruzo v zrnju uvaža iz sosednjih držav, zlasti iz Madžarske in Hrvaške.

Na končne cene prehrambnih proizvodov pa bo zagotovo vplival tudi dvig cen surovin in energentov. Za Slovenijo je skrb vzbujajoča morebitna zaustavitev izvoza mineralnih gnojil. Največ gnojil za kmetijstvo sicer uvozimo iz Hrvaške, na drugem mestu pa je Rusija, pa so še zapisali na ministrstvu.