Obravnava novele zakona o vodah v DZ-ju je predvidena v torek. Foto: Lucija Sevšek
Obravnava novele zakona o vodah v DZ-ju je predvidena v torek. Foto: Lucija Sevšek

Novela zakona o vodah že več tednov buri duhove. Prvotno je predvidevala zlasti uvedbo možnosti rabe sredstev sklada za vode za redno vzdrževanje vodotokov, ker se z zagotavljanjem teh sredstev mudi, pa je bila v državni zbor poslana po skrajšanem postopku. Koalicija je šele v parlamentarni obravnavi v predlog novele z dopolnili vnesla dva za strokovna združenja in nevladne organizacije sporna člena, in sicer na pobudo gospodarskega ministrstva.

"Sprejemu novele zakona odločno nasprotujejo tako strokovna združenja kot civilna družba, saj predlagane spremembe zakonodaje niso bile primerno strokovno utemeljene in ne dosegajo skupnih ciljev celostnega upravljanja voda, hkrati pa nedvoumno kršijo veljavno nacionalno in evropsko zakonodajo," so zapisali v Slovenskem društvu za zaščito voda, Slovenskem komiteju Mednarodnega združenja hidrogeologov, Društvu vodarjev Slovenije ter Globalnem partnerstvu za vodo Slovenije.

Opozorila na množično gradnjo in povečano tveganje onesnaževanja

Znova so opozorili na sporni 2. člen predloga novele, ki spreminja ter dopolnjuje 37. člen obstoječega zakona o vodah na način, ki po njihovi oceni nedopustno razširja možnost posegov na vodna in priobalna zemljišča ter na območja presihajočih jezer. "Novela namreč odpira vrata množični gradnji objektov v javni rabi po veljavni gradbeni zakonodaji, ki bi jih bilo po novem možno graditi le z izdajo vodnega soglasja Direkcije RS za vode in mimo prostorskega načrtovanja s področja upravljanja voda," so posvarili.

Slovenija z vodo bogata, a ni nujno, da bo taka ostala

Če so bili doslej posegi mogoči le na stavbnih zemljiščih znotraj naselij, jih novela zakona zdaj širi tudi na vsa druga naravna vodna zemljišča celinskih voda in na priobalna območja, ki so v zakonodaji definirana kot naravno vodno javno dobro in so pomembna za ohranitev, varstvo in izboljšanje kakovosti okolja. Poleg tega bi se s predlaganimi spremembami in v korist zlasti zasebnega kapitala v Sloveniji začela uveljavljati tudi praksa omejevanja splošne rabe in dostopa do vode kot javne dobrine, so prepričani.

S tem, ko bi vodna in priobalna območja izgubila poseben status s svojo varovalno in ekosistemsko vlogo, saj gre za naravne habitate z visoko biodiverziteto, ki nam z vodnimi in obvodnimi ekosistemi zagotavljajo kakovostne, varne in zanesljive vodne vire, bi s posegi na ta območja občutno povečali tveganja za onesnaževanje površinskih in z njimi povezanih podzemnih vodnih teles, ki so glavni viri naše pitne vode, so prepričani.

Zaradi večjega vpliva na stanje voda in za prepotrebno zaščito zdravja ljudi bi na celotno družbo prenesli tudi bremena vseh kasnejših nujnih ekosistemskih ukrepov za večanje odpornosti družbe na področju tveganja za poplave in suše ter kakovostne oskrbe s pitno vodo, so še zapisali. Poslanke in poslance DZ-ja zato pozivajo, da ne podprejo predlaganih zakonskih sprememb. Obravnava novele v DZ-ju je sicer predvidena v torek.

Shod podpornikov čiste pitne vode

Pozivom k zavrnitvi predloga novele zakona o vodah se pridružujejo tudi Mladi za podnebno pravičnost. Kot so sporočili, se bodo popoldne pridružili drugim "podpornikom čiste pitne vode", ki se bodo ob 17. uri v skupinah po 10, z maskami in varnostno razdaljo, zbrali pred poslopjem DZ-ja v Ljubljani. Čeprav sta ministrstvo za okolje in prostor in ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo po uporu mnogih strokovnjakov in okoljskih nevladnih organizacij prejšnji teden sporočili, da umikata enega od spornih členov novel ‒ šlo je za člen, ki bi omogočil gradnjo objektov in naprav, ki uporabljajo nevarne snovi, na vodovarstvenem območju ‒, Mladi za podnebno pravičnost v sporočilu za javnost opozarjajo, da to ni dovolj.

Kot so zapisali, bi z novelo namreč še vedno posegli v 37. člen zakona o vodah, s tem pa v skoraj enaki meri omogočili nesprejemljiva tveganja za kakovost pitne vode, so opozorili. "Govorimo o nesprejemljivih političnih igrah s pitno vodo! Še bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da velik del javnosti sploh ni seznanjen s trenutnim dogajanjem, četudi pitna voda močno vpliva na vsakega med nami," so navedli. Na ministrstvu za gospodarstvo so ob tem opozorili, da gradnje na vodovarstvenem območju pod določenimi pogoji že omogoča 74. člen zakona in so želeli s spremembo le odpraviti neskladnosti v zakonu.

Pod peticijo več kot 11.500 podpisov

V društvu Mladi za podnebno pravičnost so spomnili tudi na peticijo, ki sta jo pripravila društvo Eko krog in civilna iniciativa Danes in ki poziva k zavrnitvi ali umiku predlaganih sprememb 69. in 37. člena zakona o vodah. Peticija je v nekaj dneh prejela več kot 11.500 podpisov podpore. "Zato od ministrstva za okolje in prostor, vlade in vseh poslancev ponovno zahtevamo umik celotnega predloga novele zakona o vodah, ki ga zdaj nezakonito sprejema po skrajšanem postopku. Zahtevamo izvedbo strokovne, celovite ter poglobljene javne obravnave sprememb zakona, saj bomo sicer lahko občutili usodne posledice. Zahtevamo, da odgovorni prenehajo v ospredje postavljati kapital in da v ospredje postavijo človekovo dostojno življenje," so še zapisali mladi.

Okoljevarstveniki o umiku spornega člena: To ni dovolj

Iz Eko kroga in civilne iniciative Danes so sicer napovedali, da bodo seznam podpornikov posredovali vladi in poslancem. "Podpise bomo na spletni strani zapitnovodo.si zbirali še naprej, vse do sprejetja ali zavrnitve predlaganih sprememb zakona o vodah. Osvežen seznam podpornikov bodo poslanci dobili tudi jutri," so zapisali v sporočilu za javnost. "Na ministrstvu za okolje in prostor zadnje čase spreminjajo zakonodajo tako, da čim bolj onemogočajo sodelovanje stroke in civilne družbe, na kar je opozoril tudi varuh človekovih pravic. Spreminjanje okoljske zakonodaje na tak način je izjemno nevarno," je ob tem opozoril Uroš Macerl iz Eko kroga. "Na ministrstvu so šele pod pritiskom javnosti umaknili en sporen člen, dva pa bi ohranili. Takšni predlogi zvenijo tako, kot da bi na vratih banke ujeli roparja s tremi vrečami denarja, ta pa vam ponudi, da bi eno pustil tam, dve pa odnesel," je ponazoril.

"Ko govorimo o pitni vodi, ni razloga, da bi na hitro sprejemali spremembe. Še najmanj pa tiste, ki so bile sprejete za zaprtimi vrati mimo strokovne in obče javnosti. Vse, kar prosimo od vlade in poslancev, je, da z umikom ali zavrnitvijo predlaganih sprememb omogočijo ponovno obravnavo ‒ ne po skrajšanem postopku in z vključitvijo strokovne javnosti," pa je dodal Miha Stegel iz civilne iniciative Danes.