Izvir. Foto: BoBo
Izvir. Foto: BoBo

Za javni vodovod so v Sloveniji v letu 2019 načrpali 170 milijonov kubičnih metrov vode, veliko večino iz podzemnih vodnih virov. Skoraj polovica te vode, natančneje 79,6 milijona kubičnih metrov, je bilo dobavljene gospodinjstvom, je pred svetovnim dnevom voda spomnil državni statistični urad.

Pahor opozarja na nujnost celovitega pristopa k ravnanju z vodo

Predsednik republike Borut Pahor je ob svetovnem dnevu voda spomnil na nedavni poziv stalnega posvetovalnega odbora za podnebno politiko vladi in DZ-ju, da novele zakona o vodah ne sprejmeta po skrajšanem postopku, saj gre pri vodi za pomembno vprašanje, ki zadeva ustavno kategorijo. Pahor se je pred dnevi odzval tudi povabilu predsednika Generalne skupščine ZN-ja Volkana Bozkirja in minuli četrtek sodeloval na srečanju na visoki ravni o izvajanju ciljev Agende 2030, povezanih z vodo. Poudaril je, da je voda vir življenja in zanjo ni nadomestila. "Voda je ključna za naš obstoj, zato moramo storiti vse, kar je v naši moči, da jo zaščitimo," je dejal. Predsednik Pahor je ocenil, da je voda svetovno skupno dobro, ki pripomore k miru, enakosti in človeškemu razvoju ter nam lahko pomaga ublažiti podnebne spremembe. Nagovor je sklenil z besedami, da "takšno razumevanje narekuje okrepljeno mednarodno sodelovanje in celovit, z ukrepi podprt pristop k ravnanju z vodo".

Za potrebe prebivalstva je bilo leta 2019 načrpanih 225 litrov vode dnevno na prebivalca, gospodinjstvom pa so bili dobavljeni 104 litri vode na prebivalca dnevno.

V javnem kanalizacijskem omrežju se je leta 2019 znašlo 241,1 milijona kubičnih metrov odpadnih voda različnega izvora, od tega 58 milijonov kubičnih metrov iz gospodinjstev. Pred izpustom v okolje je bilo v čistilnih napravah prečiščenih 69,2 odstotka odpadnih voda.

"Voda je vir življenja"

Na zavodu za varstvo narave so izpostavili celosten pomen vode. "Rek, da je voda vir življenja, jemljemo dobesedno," so zapisali v sporočilu za javnost. "Običajno se vode začnemo zares zavedati, ko je začne primanjkovati ali ko nas ogroža ob poplavah. Ob tem pa pozabljamo, da je pogosto zaradi naših nespametnih ravnanj osiromašen vodni ekosistem, z vsemi svojimi hidromorfološkimi posebnostmi in življenjem v njem," so navedli.

Ministrstvo: Več denarja za vodotoke

Na ministrstvu za okolje in prostor so ob prvi obletnici vlade prejšnji teden poudarili, da bo za oskrbo prebivalstva s pitno vodo letos iz sredstev programa sklada za vode namenjenih 900.000 evrov sredstev. V prihodnje naj bi se sredstva za ta namen krepila in leta 2022 presegla 6,7 milijona evrov.

Povečujejo se tudi sredstva za redno vzdrževanje vodotokov, in sicer z lanskih 16,3 milijona evrov na predvidoma 25 milijonov evrov letos. Predvidenih tudi 10 milijonov evrov investicij za dodatna dela na področju urejanja voda, za investicije v zmanjšanje poplavne ogroženosti pa bodo na ministrstvu oz. Direkciji za vode letos namenili več kot 65 milijonov evrov. Za izvedbo nujnih ukrepov na objektih poškodovane vodne infrastrukture po poplavah je letos načrtovanih 12,4 milijona evrov.

Zadrževalnik Vogršček, namenjen namakanju kmetijskih površih v Vipavski dolini. Foto: BoBo
Zadrževalnik Vogršček, namenjen namakanju kmetijskih površih v Vipavski dolini. Foto: BoBo

Z vodo bogati, a je kljub temu ni dovolj

Težava pa je tudi, kadar je vode premalo. Leta 2019 je bilo po podatkih statističnega urada v Sloveniji namakanih 3152 hektarjev zemljišč, več kot polovica te površine so bile njive in vrtovi, sledijo sadovnjaki, oljčniki in drevesnice, športna igrišča, smučišča (zasneževanje), okrog štiri odstotke namakane površine pa predstavljajo rastlinjaki, travniki in vinogradi. Načrta razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu do leta 2023 predvideva možnost namakanja še na okrog 10 odstotkov kmetijskih zemljišč.

Aktualna vlada je trdno odločena tudi končno zagotoviti ustrezen vodni vir za Obalo. Projekt ureditve oskrbe prebivalstva slovenske Istre in kraškega zaledja s pitno vodo prek vodnega zajetja Padež je namreč pred dnevi uvrstila med prostorske ureditve državnega pomena. V okviru projekta je predvidena raba vode na pritoku Padeža Suhorici v možni kombinaciji z manjšim zajetjem na potoku Padež. V istrskih občinah so odločitev za rešitev Padež pozdravili, do projekta pa so kritični na Krasu in v Brkinih.

Varuh človekovih pravic proti "rokohitrskim rešitvam"

Peter Svetina. Foto: Radio Slovenija
Peter Svetina. Foto: Radio Slovenija

Voda ni samoumevna in ni na razpolago v neomejenih količinah, zato je zelo hitro lahko ogrožena tudi človekova pravica do čiste pitne vode.

Svetina

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je poudaril, da je čista pitna voda človekova pravica. A samo zapis v ustavo in mednarodne akte je ne zagotovi, potreben je sprejem ustrezne zakonodaje in njeno dejansko izvajanje. Pri nas se je rok za izvedbene akte iztekel že leta 2018, je opozoril. Okrcal je tudi način sprejemanja zakona o vodah.

"Spreminjanje zakona o vodah in drugih okoljskih predpisov mora biti premišljeno, naravnano trajnostno, ob upoštevanju stroke in v dialogu z vsemi deležniki. Morebitne rokohitrske rešitve nas lahko kaj hitro zapeljejo v nasprotno smer, oskrba s pitno vodo bi lahko bila ogrožena, oddaljili se bomo od priznane človekove pravice do čiste pitne vode," je zapisal.

Okoljevarstveniki nezadovoljni z novo zakonodajo

"Vlak, ki pelje naše osnovne pravice do pitne vode, drvi naravnost v prepad"

Na področju voda pa je v zadnjih tednih veliko prahu dvignila tudi novela zakona o vodah. Ta je prvotno predvidevala uvedbo možnosti rabe sredstev sklada za vode za redno vzdrževanje vodotokov. A so koalicijske stranke na pobudo gospodarskega ministrstva predlog, ki ga državni zbor obravnava po skrajšanem postopku, dopolnile z dvema spornima določbama, ki bi na vodovarstvenih in obalnih območjih omogočili nekatere doslej nedovoljene posege.

Na spornost določil in neustrezen postopek spreminjanja zakonodaje so prejšnji teden opozorili predstavniki štirih slovenskih strokovnih društev ‒ Slovenskega društva za zaščito voda, Društva vodarjev Slovenije, Slovenskega komiteja Mednarodnega združenja hidrogeologov in Globalnega partnerstva za vodo Slovenije. K umiku sporne novele so pozivali tudi nekateri okoljevarstveniki, med njimi Eko krog, civilna iniciativa Danes, Umanotera ter Mladi za podnebno pravičnost. Proti je tudi Zbornica komunalnega gospodarstva pri GZS-ju, zaskrbljenost so izrazili nekateri v zdravstveni stroki.

Vizjak v Trbovljah podpisal koncesijo za elektrarne na srednji Savi

Kakšen bo vpliv hidroelektrarn

Ne nazadnje na področju voda mnenja delijo tudi načrti o gradnji hidroelektrarn na srednji Savi. Medtem ko okoljevarstveniki pozivajo k zaščiti vodnih virov in biotske pestrosti, je za okoljskega ministra Andreja Vizjaka hidroenergija eden ključnih načinov za razogljičenje slovenske energetike.

Kako bodo zaznamovali dan

Danes (ponedeljek) bo sicer po Sloveniji potekalo več dogodkov, povezanih s svetovnim dnevom voda. Minister za okolje Vizjak si bo ogledal potek del gradnje zadrževalnika Veliki potok v Občini Grosuplje. Predsednik DZ-ja Igor Zorčič bo obiskal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Novo mesto. Evropski poslanec Klemen Grošelj (Renew Europe/LMŠ) bo gostil okroglo mizo z naslovom Voda je nacionalno bogastvo ‒ kako ga upravljamo. Družba AquaSystems pa bo predstavila razpis mednarodnega fotografskega natečaja Človek in reka Drava.

Stroko razburjajo spremembe zakona o vodah
Javnost deli predlagana novela zakona o vodah