Statistični urad RS (Surs) je v okviru mednarodno podprtega projekta vzpostavil metodologijo za spremljanje uvoza in izvoza sekundarnih surovin ter višine izdatkov za podnebne spremembe. Izdatki za podnebne spremembe so leta 2019 znašali 2,7 milijona evrov, kar je bilo 4,1 odstotka izdatkov za varstvo zraka in podnebja ter 0,9 odstotka izdatkov, namenjenih za varstvo okolja.

Podatki so pokazali še, da se je poraba energije ob upoštevanju rezidenčnega načela leta 2019 znižala na 300.188 teradžulov. Zmanjševala se je predvsem v obdobju med letoma 2008 in 2015, ki ga je zaznamovala finančna kriza, nato se je začela povečevati, a se ni vrnila na raven izhodiščnega leta 2008.

Količina energije, pridobljene iz naravnih virov, je bila leta 2019 za 11 odstotkov manjša kot leta 2008. Največje zmanjšanje energije, pridobljene iz naravnih virov, so na statističnem uradu zaznali v letih 2012 in 2015, so navedli.

Uvoz in izvoz odpadkov

V okviru projekta, ki so ga izvajali od februarja lani do marca letos, so preverili še podatke o uvozu in izvozu odpadkov in ugotovili, da so kakovostni in kažejo dejansko sliko, so predtem sporočili s statističnega urada. Kot so povzeli, je Slovenija med letoma 2016 in 2018 uvozila letno od 995.000 do 1,11 milijona ton odpadkov. Od tega jih je bilo 88 odstotkov iz drugih držav EU-ja, preostalo iz držav nečlanic. Količinsko je bilo med njimi največ ali skoraj polovica železnih kovinskih odpadkov, sledili so odpadki iz papirja in kartona, neželezni kovinski odpadki in odpadki iz plastike ter manjše količine preostalih vrst odpadkov.

Država je v opazovanem obdobju na leto izvozila od 893.000 do 1,16 milijona ton odpadkov. Približno 98 odstotkov vseh je izvozila v druge države EU-ja. Količinsko je bilo med njimi največ železnih kovinskih odpadkov (od 34 do 36 odstotkov letno), sledili so mešani in nesortirani odpadni materiali in odpadki iz papirja in kartona ter manjše količine preostalih vrst odpadkov.

Med izvoženimi prevladovale sekundarne surovine iz lesa

Po neuradnih poatkih je Slovenija v obdobju med letoma 2016 in 2018 uvozila letno približno 1,2 milijona ton sekundarnih surovin. Približno polovica sekundarnih surovin je bila uvožena iz drugih držav EU-ja. Skoraj polovica uvoženih sekundarnih surovin je bilo rastlinskega izvora, sledile so sekundarne surovine iz lesa in sekundarne surovine, ki so izhajale iz sežiganja odpadkov, ter sekundarne surovine iz drugih materialov.

Od 734.000 do 880.000 ton sekundarnih surovin letno je država izvozila. Veliko večino jih je izvozila v druge države EU-ja. Med izvoženimi količinami so prevladovale sekundarne surovine iz lesa in sekundarne surovine rastlinskega izvora, so še navedli na uradu.