Ob morebitnih ponavljajočih se napadih na ovce ali živino je tako mogoče po novem odstreliti posameznega volka, čeprav ni popolnoma jasno, katera žival v tropu je odgovorna za škodo. Foto: EPA
Ob morebitnih ponavljajočih se napadih na ovce ali živino je tako mogoče po novem odstreliti posameznega volka, čeprav ni popolnoma jasno, katera žival v tropu je odgovorna za škodo. Foto: EPA

Po podatkih nemškega ministrstva za okolje je trenutno v Nemčiji okoli 400 volkov, nemška lovska zveza pa navaja več kot dvakrat višjo številko, da jih je več kot 1.000.

Potem ko 150 let ni bilo volkov v Nemčiji, so leta 2000 tja prišli iz Poljske.

V Nemčiji napadov volkov na človeka ne zaznavajo, so se pa začeli stopnjevati napadi te zveri na drobnico, posebej ovce, kar močno jezi tamkajšnje kmete.

Skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) je zato začela intenzivno kampanjo za poostritev nadzora nad populacijo volka, pri čemer se je najbolj osredotočila na nemško zvezno deželo Saška. Ob deželnih volitvah, ki bodo jeseni med drugim tudi na Saškem, je Krščanskodemokratska unija (CDU) kanclerke Angele Merkel to stališče podprla. Vlada se je odločila, da je volkove zdaj mogoče odstreliti, če povzročijo "resno škodo" rejcem živali.

In kako je pri nas?
Podatki kažejo na naraščanje populacije volkov po letu 1993. Naravne razmere za volka so namreč v Sloveniji ugodne, ker ima na voljo primeren življenjski prostor, zaradi dobre reprodukcijske sposobnosti je pričakovano tudi širjenje življenjskega prostora, zlasti proti Alpam. Na območju Slovenije je bilo v sezoni 2016/2017 zaznanih 14 tropov volkov: pet vitalnih (več generacij mladičev – Gotenica, Menišija, Rog, Nanos, Javorniki Jug/Vremščica 2), tri v nastajanju (najverjetneje brez postavljene socialne strukture – Trnovski gozd, Snežnik, Javorniki sever 2), za šest tropov pa je premalo podatkov, da bi lahko opredelili njihov status, kažejo lanski podatki.