Foto: Radio Maribor/Bratko Zavrnik
Foto: Radio Maribor/Bratko Zavrnik

Duhove že več let buri načrt podjetja Energo Maks v pohorskem naselju Kalše, ki je razdelil tudi prebivalce. Vetrnico s 85-metrskim stebrom bi postavili le 160 metrov od najbližjega stanovanja, pravi Tatjana Frešer. "Če bi se to zgodilo, se dejansko moramo odseliti. Mi ne vidimo druge rešitve, kajti ta mirni okoliš, kjer se ne sliši drugega kot ptičje petje, ne more zdaj uničiti vetrna elektrarna s svojim hrupom. Potem nas bodo pač odgnali. 60 ljudi ni toliko vrednih kot kapital," je še opozorila tamkajšnja prebivalka.

Podjetje Energija na veter pa bi na Arehu in na Treh Kraljih postavilo 35 vetrnic, ki bi potrebovale še kablovod v naselji Ruše in Slovenska Bistrica. "Za vsako izmed elektrarn bi bil potreben posek gozda v izmeri 70 krat 70 metrov, iznad pohorskih smrek bi štrlele okoli šestkrat višje vetrne elektrarne, pohorske ceste pa bi bilo treba razširiti na vsaj štiri metre," je ugotovitve civilne pobude povzela Tatjana Brumec.

Ruški občinski svet je služnostno pravico za gradnjo kabelske kanalizacije že podelil, v Slovenski Bistrici pa temu nasprotujejo. Župan Ivan Žagar je prepričan, da bi namesto občine za umeščanje v prostor morala poskrbeti država ob najširšem vključevanju javnosti:
"V tem času pa ne samo, da se to ni zgodilo, ampak je celo sprožen postopek razlastitve občine, kar se tiče pridobivanja služnosti," je opozoril župan.

V podjetju Energija na veter pa zatrjujejo, da so njihovi načrti zadostili vsem okoljskim zahtevam, da ležijo zunaj varovanega območja in da je projekt pomemben za proces zelenega prehoda.