V Phoenixu v Arizoni naj bi poletja do leta 2100 bolj spominjala na tista v Savdski Arabiji. Foto: Pixabay
V Phoenixu v Arizoni naj bi poletja do leta 2100 bolj spominjala na tista v Savdski Arabiji. Foto: Pixabay

Vročinski valovi so to poletje zajeli obsežna območja ZDA, tako da je skoraj tretjina prebivalstva dobila opozorilo pred visokimi temperaturami, živo srebro pa se je v nekaterih delih države, kot so prerije, dvignilo kar do 46 stopinj Celzija, piše Guardian.

Prejšnji teden je padlo na stotine vročinskih rekordov, od Bostona (37 stopinj Celzija) do Portlanda (38,9 stopinje Celzija), a globalno segrevanje bi lahko številne kraje po ZDA pognalo v take vročinske ekstreme, ki si jih prej nihče ne bi mogel predstavljati, podnebje pa bolj približalo južnim destinacijam ali celo takim na Bližnjem vzhodu.

Kot je pokazala analiza temperaturnih trendov raziskovalne organizacije Climate Central, bodo poleti leta 2100 temperature v številnih ameriških mestih podobnejše tistim južneje, v povprečju 600 kilometrov južneje, pri čemer bi bila poletja v Washingtonu podobnejša tistim v teksaškem Austinu, poletja v Billingsu v Montani podobnejša tistim v teksaškem El Pasu, poletja v Los Angelesu tistim v Tuxpanu v Mehiki, poletja v Austinu tistim v Dubaju, Phoenix bo spominjal na Savdsko Arabijo, Las Vegas pa na Kuvajt.

"Prava nevarnost bodo vročinski valovi, ki so danes občasni ekstremni pojavi, a bodo počasi trajali vse dlje," je povedal predstavnik Climate Centrala Peter Girard. "Tovrstni vročinski valovi bodo postali normalni, nevarnost pa se bo z njimi precej bolj okrepila. Prebivalci območij, kjer nikdar niso uporabljali klimatskih naprav, jih bodo prisiljeni uporabljati. Situacija lahko naglo eskalira iz neprijetne v nevarno."

Raziskovalci so zbrali temperaturne podatke od leta 1990 do leta 2020, da so vzpostavili, kaj danes velja za "normalo", in pregledali 20 različnih projekcij temperatur tega stoletja po različnih scenarijih podnebnih sprememb. Status quo so primerjali s scenarijem, po katerem se emisije kaj dosti ne zmanjšajo, globalne temperature pa se do konca stoletja v povprečju dvignejo za približno 3,6 stopinje.

Svet se je v primerjavi s predindustrijskimi časi že segrel za približno 1,2 stopinje, kar je okrepilo hujše vročinske valove in gozdne požare, ki jih izkušajo ZDA in Evropa. "Ekstremna temperatura je tihi ubijalec, prizadene pa več Američanov kot katera koli druga vremenska ujma, še posebej najranljivejše," je povedala Gina McCarthy, podnebna svetovalka Bele hiše.

Številni analitiki pričakujejo, da se bo zaradi prehoda na obnovljive vire energije rast temperatur obdržala pod 3,6 stopinje Celzija, a Girard pravi, da niti ni zares potrebna ekstremna rast, da bi se podnebje ameriških mest spremenilo.

S požari se bojujejo tudi na Portugalskem. Foto: EPA
S požari se bojujejo tudi na Portugalskem. Foto: EPA

Portugalci in Francozi se bojujejo z gozdnimi požari

Medtem pa se Francija in Portugalska zaradi hude vročine od preteklega konca tedna bojujeta z obsežnimi gozdnimi požari. Zaradi požara v portugalskem mestu Mafra, 35 kilometrov severozahodno od Lizbone, so reševalne službe preventivno evakuirale približno 30 ljudi iz doma za starejše občane. Plameni, s katerimi se je bojevalo približno 400 gasilcev, so zdaj večinoma pod nadzorom. Skupno je požar uničil približno 300 hektarjev površin.

V državi je bilo danes še vedno aktivnih osem gozdnih požarov. Največ skrbi povzroča požar v mestu Ourem 130 kilometrov severovzhodno od Lizbone. Tam se s plameni bojuje več kot 500 pripadnikov reševalnih služb, preventivno pa so evakuirali rečno plažo, medtem ko naj bi dva človeka utrpela poškodbe zaradi vdihovanja dima. Po podatkih Inštituta za morje in ozračje (IPMA) je vsaj do četrtka povečana nevarnost gozdnih požarov v osrednjem in severnem delu Portugalske. Vročinski val naj bi v državi sicer vztrajal do torka.

Medtem je bilo v požaru v bližini Aubaisa na jugu Francije ranjenih devet gasilcev. Požar je od davi sicer pod nadzorom, na terenu pa je bilo skupaj 670 gasilcev. Požar je izbruhnil v nedeljo popoldne in se razširil na približno 370 hektarjev, da bo požar popolnoma ugasnil, pa bo po besedah gasilcev trajalo več dni. V nedeljo je zagorelo tudi v bližini Marseilla, kjer je bilo prizadetih 35 hektarjev površin, delno pa so bile zaprte tudi nekatere avtoceste v bližini. Tudi ta požar je gasilcem uspelo obvladati, vendar pa je promet na avtocesti A7 danes še vedno moten.