Na Obali še en primer ptičje gripe pri labodu

Vsakoletne jesenske selitve ptic po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) predstavljajo tveganje za širjenje visokopatogenih virusov aviarne influence oz. ptičje gripe, zato pojav izbruhov ne preseneča. Pomembno pa je, da analize genoma virusa, ki so ga našli pri pticah v Evropi, niso našle spremembe, ki bi nakazovala njihovo prilagoditev na sesalce, torej so virusi nevarni le pticam.

"Virusi visokopatogene aviarne influence, ki so jih oktobra in novembra našli pri pticah v evropskih državah, so nevarni samo pticam in niso sposobni povzročiti okužbe pri sesalcih, torej tudi za zdravje ljudi niso nevarni," sporočajo z NIJZ-ja. Kot so poudarili, je podtip virusa povsem drugačen od tistega, ki se je pojavljal v Jugovzhodni Aziji in povzročal okužbe pri ljudeh.

Virus visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 so v ponedeljek odkrili tudi v Sloveniji, in sicer pri dveh labodih, najdenih v občinah Piran in Izola.

V Sloveniji smo potrdili dva primera ptičje gripe pri labodih. Foto: Radio Koper/Mateja Brežan
V Sloveniji smo potrdili dva primera ptičje gripe pri labodih. Foto: Radio Koper/Mateja Brežan

Izbruhi predvsem pri prostoživečih pticah

Evropski podatki o razširjenosti ptičje gripe iz oktobra in novembra pa kažejo na pojav izbruhov v več evropskih državah. Izbruhe pri prostoživečih pticah, redkeje pri domači perutnini, so letos zaznali v Belgiji, Nemčiji, Franciji, Združenem kraljestvu, na Danskem, Irskem, Nizozemskem in Švedskem.

Te države so letos poročale o 302 primerih okužb, največkrat, to je v 281 primerih, pri prostoživečih pticah, 18 izbruhov je bilo pri domači perutnini, trije pa pri pticah v ujetništvu. Virus visokopatogene aviarne influence so največkrat potrdili pri prostoživečih vodnih pticah, in sicer goseh in mlakaricah ali divjih racah.

Glede na podtip virusa influence je prevladoval A(H5N8), ki so ga zaznali v 284 od 302 izbruhov, sicer pa so našli še A(H5N5) in A(H5N1). Filogenetska analiza teh aviarnih virusov je pokazala, da so se razvili iz enega samega virusa s prerazporejanjem genoma, so navedli na NIJZ-ju, kjer pa so kljub odsotnosti tveganja za zdravje ljudi pozvali k previdnemu ravnanju in zapisali, naj se ljudje izogibajo stikom s poginulimi prostoživečimi pticami.