Voda
Cape Town
Cape Town doživlja sušo, ki nastopi le vsakih 384 let. Foto: Reuters
Cape Town
Meščani tudi ponoči stojijo s plastenkami v dolgih vrstah pred vsemi izviri vode. Foto: Reuters
Cape Town
Točijo tudi onesnaženo vodo iz rek. Foto: Reuters
Cape Town
Navodila mestnih oblasti v Cape Townu, koliko količine vode lahko porabijo za kakšen opravek, da ne bi prekoračili omejitve 50 litrov dnevno. Foto: Spletna stran mesta Cape Town
Cape Town
Ob obali so postavili začasen obrat za razsoljevanje morske vode. Foto: Reuters
Cape Town
Južna Afrika slovi po svojem vinu, a sušijo se tudi trte. Foto: Reuters
Cape Town
Pogled na jez Theewaterskloof, ki bi moral biti v običajnih razmerah poln vode. Foto: Reuters
Cape Town
Mesto naj bi se iz najhujšega izkopalo maja, ko naj bi nastopila deževna doba. Foto: Reuters
Cape Town
Prazen bazen na enem izmed mestnih kopališč. Foto: Reuters
Cape Town
Zaradi suše je poginilo tudi mnogo živali. Foto: Reuters
Cape Town
Voda je vir življenja. Potrebe po njej vse bolj naraščajo. Foto: Reuters

Dodaj v

Pod prho minuto, splakovanje stranišča enkrat dnevno - boj Cape Towna s sušo

Več kot milijarda ljudi nima dostopa do tekoče vode
7. marec 2018 ob 07:50
Ljubljana - MMC RTV SLO

Cape Townu grozi, da bo postal prvo mesto v razvitem delu sveta, ki bo doživelo "dan nič" - dan, ko zaradi hude suše iz pip ne bo pritekla niti kapljica vode. A Cape Town je le vrh ledene gore - do leta 2025 bosta dve tretjini Zemljanov živeli z občasnimi ali stalnimi prekinitvami dobave vode.

Cape Town, ki leži pod znamenito Mizasto goro na skrajnem jugu Afrike, je s štirimi milijoni prebivalcev drugo največje mesto v Južni Afriki in deseto največje na celini. V zadnjih mesecih se o njem govori predvsem kot o mestu, ki se spopada z najhujšo krizo pri preskrbi vode v modernem času. Prebivalci že več tednov živijo pod ostrimi ukrepi - prhanja je omejeno na minuto dnevno, stranišča splakujejo enkrat dnevno, pralni stroj lahko dela enkrat tedensko, namesto vode in mila uporabljajo razkužila, namesto keramičnih papirnate krožnike in namesto bombažnih servietov papirnate brisačke. Povsod po mestu je opaziti vedra, ki željno pričakujejo vsako kapljico tako čiste kot umazane vode, ki jo nato reciklirajo. Meščani vodo pogosto uporabijo večkrat – najprej za pranje, nato za splakovanje stranišča ali pa se vsa družina kopa v banji z isto vodo. Da so mestni bazeni prazni, javni parki rjavi, domače zelenice pa zanemarjene, je ob zgoraj naštetih ukrepih zanemarljivo dejstvo, ki ga malokdo sploh še opazi. "Še nikoli se nismo toliko pogovarjali o splakovanju stranišča in načinih pranja," je za BBC dejala domačinka.

Skrbno odmerjenih 50 litrov vode dnevno na človeka
Kako je izbruhnila tako huda kriza z vodo? Cape Town se že tri leta spoprijema z najhujšo sušo v zadnjem stoletju, zato so vodni zbiralniki, ki oskrbujejo mesto, skoraj čisto prazni. Štiri milijone prebivalcev je omejenih na porabo 50 litrov vode dnevno na človeka. Za primerjavo, povprečen Američan dnevno porabi 370 litrov vode. V primeru kršenja te omejitve so zagroženi zapor in hude denarne kazni, pa tudi javno "linčanje" – na spletu so namreč ves čas dostopni zemljevidi, ki kažejo porabo vode posameznega gospodinjstva v določeni ulici, tako da lahko vsakdo za soseda ali znanca preveri, ali spoštuje omejitve.

"Dan nič" - ko iz pip ne priteče niti kapljica več
Apokaliptično ime "dan nič" pomeni dan, ko bo raven vode v rezervoarjih, v katere se steka voda s šestih območij, padla pod 13,5 odstotka njihovih polnih zmogljivosti. Takrat bodo mestne oblasti zaprle pipe v gospodinjstvih in postavile 200 vodnih zbirališč, razpršenih po mestu, na katerih si bodo ljudje pod budnim očesom oblasti lahko brezplačno "izborili" ustavno zagotovljenih 25 litrov vode na človeka dnevno. Eno zbirališče bo torej moralo oskrbovati 20.000 ljudi na dan, strošek postavitve takšnega sistema pa bo okoli 10 milijonov evrov. Ker bodo v takšnih zaostrenih razmerah zagotovo tudi huda kri in nesoglasja, bosta vodo na vsakem zbirališču varovala policija in vojska. Če bodo res nastopile takšne izredne razmere – za to naj bi bile 60-odstotne možnosti – strokovnjaki svarijo, da se bo Cape Town v nekaj dneh brez vode pogreznil v temno srednjeveško obdobje. Vse javne ustanove in hoteli bodo zaprti, vrata bo zaprla tudi večina restavracij, turistom bo odsvetovano priti v mesto. Brez tekoče pitne vode bo velika nevarnost izbruha nalezljivih bolezni, kot je kolera, pa tudi nemirov, ropanja in spopadov z oblastmi. "Dan nič" ostaja grozeča možnost. S tem bi Cape Town postal prvo velemesto, ki bi ostalo brez vode. Takšna suša se zgodi le enkrat na 384 let.

Datum, ko naj bi nastopil "dan nič", je bil sprva postavljen na 16. april letos, nato pa so strogi varčevalni ukrepi le zalegli, tudi okoliški kmetje so mestu odstopili del svojih vodnih zalog, tako da je dan, ko naj bi velemesto ostalo brez vode, zdaj postavljen na 9. julij. Upanje vzbuja dejstvo, da se bo aprila ali maja na južni polobli začelo deževno obdobje, kar bi lahko pomenilo, da se bo Cape Town izognil najhujšemu in da se bo voda znova začela počasi natekati, s tem pa bo tudi najstrožjega varčevanja konec.

Februarja padlo 8 milimetrov dežja
Ob vsem povedanem je bilo razumljivo veselje meščanov, ko jih je 9. februarja nebo le uslišalo in je padlo na zemljo nekaj dežja – v eni noči je zapadlo 8 milimetrov dežja na kvadratni meter, kar pa je ljudem pomenilo ogromno. Raven vode v glavnem zajetju Theewaterskloof je trenutno nižja od 20 odstotkov.

Revnejši prebivalci mesta pravijo, da na tak način in s takšnim varčevanjem živijo vse življenje, srednji razred in premožnejši pa se spoprijemajo z novo resničnostjo. Razlike med družbenimi sloji so jasno vidne tudi v teh kriznih časih, piše Chicago Tribune, sploh, ker velja Južna Afrika za državo, v kateri so socialne razlike med prebivalstvom celo največje na svetu. Svetovna banka je namreč lani izvedla raziskavo v 154 državah in ugotovila, da je Ginijev koeficient, ki meri neenakost v družbi, najvišji prav v Južni Afriki, v kateri si deset odstotkov prebivalstva lasti več kot 90 odstotkov vsega bogastva v državi.

Zapravljanje denarja za vrtine in naprave
Bogati sloj tako v času pomanjkanja vode najema podjetja, ki kopljejo jaške in delajo vrtine, da bi morda našli kakšen nov izvir, kopiči zaloge ustekleničene vode, katere cene so poskočile v nebo, kupuje naprave za razsoljevanje, ki morsko vodo spreminjajo v pitno. Izredne razmere zahtevajo izredne ukrepe – za visoko ceno. Za iskanje vrtine je treba plačati okoli 6.000 evrov, 2.000 evrov stane naprava, ki vlago v zraku spremeni v pitno vodo, za 400 evrov pa so na voljo posebni pralni praški, ki naj bi porabili manj vode v primerjavi z običajnim pranjem.

Po drugi strani revni lahko le čakajo in upajo, da se bodo mestni veljaki domislili kakšne rešitve.

"Spopadamo se s štirimi glavnimi tveganji – pomanjkanjem vode, nedelovanjem sanitarnega sistema, izbruhom bolezni in anarhijo," je za Guardian dejal vodja službe za naravne nesreče v Cape Townu Greg Pillay. Nadaljeval je: "Pripravljene imamo načrte za ukrepanje v primeru pomanjkanja vode, scenarija za dan, ko iz pip ne bo pritekla več voda, pa ne. V svoji 40-letni karieri tako velike krize še nisem doživel."

Cape Town nikoli ni imel presežka vodnih virov, jez Theewaterskloof je več desetletij pokrival več kot polovico potreb mesta po vodi, a zaradi izjemno hude in dolgotrajne suše voda iz zbiralnikov naglo izginja. "Suša mesta ne bo uničila, čeprav je življenje v takšnih razmerah težko," je dodal namestnik župana Ian Neilson, ki je priznal, da si doma že več kot eno leto ni privoščil kopeli. "Bolj me skrbi za gospodarstvo, moramo najti način, da ne bodo začela propadati podjetja, s tem pa bi narasla brezposelnost."

Mesto se zaveda, da mora razpršiti vire in načine, kako dobiva vodo, predvsem z vrtinami in razsoljevanjem, a ti projekti se bodo začeli šele leta 2020. Drugi način je obsežna obnova starih, luknjastih vodovodnih cevi. "Ljudje paničarijo, ne vedo več, kako bi prišli do vode," je za CNN dejal neki prebivalec. "Ker iz trgovin v hipu izginejo vse nove zaloge ustekleničene vode, so tudi trgovci uvedli omejitve za vsakega kupca. Poleg tega smo priča kopičenju plastične embalaže za enkratno uporabo. Neumno."

Oblasti trdijo, da bodo, če se bo zgodil "dan nič", bolnišnice še naprej lahko delovale, saj imajo dostop do vodonosnikov. Podobno je z zapori. "Vprašanje je, kaj se bo zgodilo s šolami, saj jih več kot polovica izmed 819 nima svojih vrtin, s tem pa otroci ne bi mogli uporabljati stranišč. A naš cilj je, da šole ostanejo odprte, v takšnih razmerah si zagotovo ne želimo, da bi otroci tavali po ulicah," je dodal Neilson.

Več ljudi in podnebne spremembe vodijo k večjim potrebam po vodi
Cape Town ni edino mesto na svetu, ki mora paziti, kako porablja vodo. Strokovnjaki opozarjajo, da bodo zaradi podnebnih sprememb sušna obdobja v 21. stoletju vse daljša in vse hujša. K povečanim potrebam po vodi prispeva tudi stalna rast prebivalstva – projekcije kažejo, da naj bi na Zemlji leta 2050 živelo 9,8 milijarde ljudi, leta 2100 pa že 11,2 milijarde. Danes nas je 7,7 milijarde. Svetovna meteorološka organizacija predvideva, da se bosta morali že leta 2025, kar pomeni čez sedem let, kar dve tretjini ljudi na svetu navaditi na krajša ali daljša obdobja pomanjkanja vode. Boj za pitno vodo bo tako lahko postal tudi vzrok spopadov in nemirov ter eno najpomembnejših geostrateških vprašanj, piše revija The Week.

Najbolj so ogroženi kraji v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, saj so to že zdaj sušna območja, na katerih pa naj bi se zaradi podnebnih sprememb količina padavin do konca stoletja še znižala za petino. Po drugi strani naj bi se število prebivalstva na teh območjih do leta 2050 podvojilo, na 600 milijonov. Na Bližnjem vzhodu leži vseh pet držav z najnižjo ravnjo obnovljivih vodnih virov na prebivalca na svetu – Kuvajt, Bahrajn, Združeni arabski emirati, Egipt in Katar. Jemenska prestolnica Sana naj bi brez vode ostala v prihodnjih letih.

Voda kot geostrateško vprašanje
Težave z zagotavljanjem vode imajo tudi druge regije. Pakistan je opozoril, da se bo celotna država do leta 2025 morala ukvarjati z nezadostno količino pitne čiste vode, nekatera mesta, kot so Peking, Šanghaj in Ciudad de Mexico, pa iz vodonosnikov črpajo tako velike količine vode, da se praktično potapljajo. V ZDA je raven vode v največjem vodnem rezervoarju v državi, jezeru Mead na reki Kolorado, v zadnjih 15 letih upadla za skoraj 43 metrov. Leta 2015 je bil zbiralnik napolnjen le do 40 odstotkov.

Zaradi vode že prihaja do meddržavnih sporov, predvsem tam, kjer reke prečkajo državne meje. Takšen je primer dolgoletnega spora med Indijo in Pakistanom. Na afriškem rogu je Etiopija skoraj končala gradnjo ogromnega jezu na Modrem Nilu. S projektom, vrednim štiri milijarde evrov, je na reki zgradila veliko hidroelektrarno, s čimer pa bo Egipt prikrajšala za kar četrtino vse vode iz reke. "Nihče se ne sme dotikati egiptovskih vodnih zalog. Voda je za nas vprašanje narodne varnosti," je lani posvaril egiptovski predsednik Abdel Fatah El Sissi.

Čeprav voda prekriva kar 70 odstotkov površja Zemlje, pa ima svet z njo težave – natančneje, težave so s količino pitne vode. Samo tri odstotke vse vode je namreč sladke. Že zdaj več kot milijarda ljudi na svetu nima dostopov do tekoče pitne vode, še 2,7 milijarde ljudi mora živeti z nezanesljivo dobavo vode najmanj en mesec v letu. Raziskava leta 2014 je pokazala, da je med 500 največjimi mesti na svetu vsako četrto izpostavljeno "vodnemu stresu" – vprašanju, kako tudi v prihodnosti zagotoviti dovolj vode za prebivalstvo.

Po podatkih Združenih narodov bo že leta 2030 povpraševanje po pitni vodi preseglo ponudbo za 40 odstotkov. Vzroki za to bodo podnebne spremembe, človeška dejanja in rast prebivalstva. Svetovna banka ogroženost z vodnimi viri prepozna, ko ljudje na določenem kraju letno dobijo manj kot tisoč kubičnih metrov pitne vode na prebivalca letno.

Katera mesta delijo usodo Cape Towna?
Katera mesta bi lahko že v nekaj letih doživela krizo, podobno tej, s katero se bojuje Cape Town? Pri BBC-ju so našteli enajst najbolj ogroženih.
- Sao Paulo: glavni mestni vodni rezervoar je imel leta 2015 le še štiri odstotke vode, na vrhuncu krize pa je imelo 21,7 milijona meščanov zalog le še za 20 dni. Policija je morala zaradi plenjenja ves čas varovati tovornjake, ki so prevažali vodo.
- Bangalore: mesto na jugu Indije se je hitro razvilo v tehnološko središče države, a vodovodni sistem razvoju ne sledi. Cevi so zarjavele in luknjaste, onesnaženost pa velika – 85 odstotkov vse vode iz bližnjih jezer je uporabne le za namakanje in industrijo, ne pa za pitje ali kopanje.
- Peking: leta 2014 je vsak izmed več kot 20 milijonov Pekinžanov dobil le 145 kubičnih metrov pitne vode letno, kar je mnogo pod želeno ravnjo. Čeprav na Kitajskem živi skoraj 20 odstotkov vsega svetovnega prebivalstva, ima država le sedem odstotkov vseh zalog sladke vode na svetu. Problem je tudi onesnaženost – kar 40 odstotkov površinske vode (voda iz rek, jezer in talečega se snega) v Pekingu je tako onesnažene, da ni primerna niti za kmetijstvo ali industrijo.
- Kairo: reka Nil je vir kar 97 odstotkov vse vode, ki je na voljo Egiptu, a postaja vse bolj onesnažena. Egipt je na vrhu držav, v katerih največ smrti nastopi zaradi onesnaženosti vode.
- Džakarta: kot veliko drugih obalnih mest tudi indonezijski prestolnici grozi dvig ravni morja, stanje pa še poslabšujejo prebivalci. Manj kot polovica izmed desetih milijonov ljudi ima namreč dostop do vode iz pipe, drugi pa nezakonito sami kopljejo vrtine, kar znižuje zaloge v podtalnih vodonosnikih.
- Moskva: Rusija ima kar četrtino vseh zalog sladke vode na svetu, a državo tare onesnaženost, ki je dediščina težke industrije iz sovjetskih časov. To je še posebej opazno v Moskvi, kjer je 70 odstotkov vseh vodnih zalog odvisnih od površinske vode. Mestne oblasti so nedavno priznale, da med 35 in 60 odstotkov zalog pitne vode v Rusiji ne dosega zahtevanih higienskih standardov.
- Carigrad: raven vode v glavnem vodnem rezervoarju se je leta 2014 spustila na manj kot 30 odstotkov, 14 milijonov prebivalcev Carigrada pa se v zadnjih letih v sušnih mesecih že spopada s prekinitvami pri dobavi vode.
- Ciudad de Mexico: pomanjkanje vode za 21 milijonov prebivalcev mehiške prestolnice ni nič novega. Pri petini ljudi voda iz pipe teče le nekaj ur tedensko, še dodatna petina ima vodo le nekaj ur dnevno. Zaradi dotrajanih cevi se izgubi kar 40 odstotkov vse vode.
- London: v Londonu povprečno letno pade le okoli 600 mililitrov padavin, kar je manj kot polovica letnih padavin v Ljubljani, zato mesto okoli 80 odstotkov vodnih zalog pridobi iz rek Temza in Lea. Oblasti se zavedajo, da je mesto s tem že blizu skrajne vrednosti in da ga bo leta 2040 ogrozilo "resno pomanjkanjem vode".
- Tokio: v Tokiu zapade veliko dežja, a skoraj vse padavine padejo le v štirih mesecih, zato morajo to vodo shraniti za druge, sušne mesece. Vodna oskrba 30 milijonov prebivalcev Tokia v 70 odstotkih temelji na površinski vodi.
- Miami: zaradi spodletelega projekta na začetku 20. stoletja, s katerim so želeli osušiti bližnja močvirja, in dvigovanja morja morska voda vse bolj pronica v vodovodne cevi.

Anja P. Jerič
Prijavi napako
Komentarji
Norisla
# 07.03.2018 ob 08:07
Niti zavedamo se ne kaksno sreco imamo slovenci...
ZRC
# 07.03.2018 ob 08:08
Zanimivo branje. Pohvale za dober prispevek.
[_azi_]
# 07.03.2018 ob 08:03
Dobrodošli v prihodnost.
ml1983
# 07.03.2018 ob 08:48
Pozdravljeni. Z druzino ze 4 leta zivimo v Cape Townu in vas clanek je lep primer pretiravanja in nepoznavanja lokalnih razmer. Pretiravate na vsakem koraku.

Day zero je prestavljen na 15 July.
Do sedaj se ni posusila se nobena vinska trta, vse se namrec napajajo iz lokalnih izvirov ali vrtin (borehole).
Mescani NE stojimo v vrsti pred izviri vode, ker jo imamo se vedno dovolj in tudi doma pritece iz pipe. Izvaja se le kontrola, da ljudje ne zalivajo vrtov in perejo avtomobilov.
Tudi v temno srednjeveško obdobje se ne bomo pogreznili, ker bo voda tudi v primeru day-zero se vedno dostopna vsem prebivalcem tako imenovanih Townshipov, kjer je potencialno najvecji problem higiene in nemirov.
Binder Dandet
# 07.03.2018 ob 08:12
" Takšna suša se zgodi le enkrat na 384 let."

1) Ali to pomeni, da se redno dogaja na, v povprečju, 384 let?
2) Ali to pomeni, da je nazadnje bila pred 384 leti?
malikaliber
# 07.03.2018 ob 08:14
Tukaj se obmetavamo z vodo, tam doli pa z nafto in dolarji...
Orionstar
# 07.03.2018 ob 08:33
...kar srh me spreleti ob misli, da bi živel enem izmed na koncu članka omenjenih megalopolisih. Živimo v zelo lepi državi in ni nobene potrebe, da se namnožimo, ob citiranju predhodnika, kot zajci.
Del Afrike, pa ima podoben problem, kot kultura ki se je ne sme omenjati. Tisti, ki smo s prve roke to videli, smo spoznali, da je v veljavi še zmeraj filozofija...več otrok, večji frajer!
SamoRes
# 07.03.2018 ob 08:06
na spletu so namreč ves čas dostopni zemljevidi, ki kažejo porabo vode posameznega gospodinjstva v določeni ulici, tako da lahko vsakdo za soseda ali znanca preveri, ali spoštuje omejitve

To bi morali uvesti tudi pri nas. V času suše nekateri perejo avtomobile in zalivajo trato.
Hijena
# 07.03.2018 ob 08:12
Skrbno ravnanje z vodo lahko porabo le-te zmanjša za polovico brez da bi občutili pomanjkanje vode.
Slovenija res ima srečo, da je bogata z vodo, vendar smo slabi gospodarji in te prednosti ne bomo znali izkoristiti ali jo bomo pa celo zapravili
zapravico
# 07.03.2018 ob 07:56
Ko bo kriza bodo dali zadnji dolar za razsoljevanje
TellingTheTruth
# 07.03.2018 ob 09:31
Med drugim pa je Juzno Afriska drzava (rainbow nation - kjer je barva koze nepomenbna) pricela z aktivnim resevanjem tega problema in seveda problema lakote. Kako? Simple. Igrajo se zimbabwe. Se vedno kdo ne razume? Na kratko:

Juznoafriski predsednik vlade Cyril Ramaphosa je sprejel odlocitev da bodo "prevzeli" vso zemljo na kateri zivijo in jo obdelujejo belci in jo predati nazaj v crnske roke. Po moznosti naj bi belce tudi sterali iz drzave ker so pac "belski hudic" in krivi za vse slabo v drzavi in svetu.
Tuji mediji ze pisejo v tem, nasi se nekaj casa ocitno ne bodo.
Vir: https://www.google.si/amp/www.dailymail.
co.uk/news/article-5443599/amp/White-South-African-farmers-removed-land.html

Zlocini ki jih vsaj potihem podpira JA vlada se ze lep cas dogajajo, tudi z pobijanjem belskih druzin na farmah. Ampak o tem brez skrbi ne bo ne duha ne sluha pri nas. Malo pobrskajte po google. Ni tako tezko najdit

In zdaj. Kaj je tu glavni problem. Problemov je vec. Prvic. Belci (BOER) ze zdaj razmisljajo o uporu. Zmagali roko na srce najbrs ne bodo ker jih je premalo, nimajo orozja in mednarodna skupnost jih tudi ne podpira. Zato tudi dobersen del Boerjev razmislja da bi se preselilo nekam drugam. Ceprav imajo zgodovinsko najvec skupnega z Nizozemsko pravijo da tja nocejo zaradi njihove zgresene politike sprejemanja enormnih stevilk migrantov. Poleg tega so sami precej konzervativno naravnani in jim na sploh odprta nizozemska politika ni vsec.

Zanimivo so zaprosili Madzarsko, da se jim dovoli preseliti na ruralna obmocja kjer vecina kmetov zapusca regije ker se ti raje selijo v vecja mesta. V zameno bi tam obdelovali zemljo in se prilagodili kulturi za kar pa menijo da ne bo tezko, ker imajo podobne vrednote kot vecinsko prebivalstvo madzarske. Madzarska med tem molci.

Tako pridemo do drugega problema. Vojna najbrs bo in ta se bo zelo verjetno koncala z genocidom belega prebivalstva. Bomo zamizali a ne.

3. Problem. Ze zimbabwe je pokazal da zadeva kot ta ne funkcionira. Veliko farm je propadlo, ceprav imajo eno najbolj rodovitnih zemelj v afriki in kljub vsej obstojeci infrastrukturi ter opremi ki je ostala za belci. Nativno prebivalstvo se je izkazalo za nesposobno in v drzavi je zavladala huda lakota. Kdo upa stavit da v JA ne bo tako?

Kaj to pomeni za nas? Se vec prebeznikov iz afrike ki niso sposobni funkcionirat brez pomoci zahodnega sveta.

Ampak nic bat predsednik JA ima se boljso idejo kako resit revscino. Rekel je da bodo zaceli tiskati ogromne kolicine denarja, tako da bo vsak juznoafrican izbezal iz primeza revscine. Hahahahaha ekonomija 21.st.

Kje sem ze to videl?

Afriko africanom. To se sme reci. Za koga drugega pac ne.

Lep pozdrav
gr82
# 07.03.2018 ob 08:26
@SamoRes: To bi morali uvesti tudi pri nas. V času suše nekateri perejo avtomobile in zalivajo trato.

Za preprečevanje takih "aktivnosti" imamo pri nas inšpektorje, ki so plačani iz davkoplačevalskega denarja. Ampak očitno je to samo še en primer neverjetno učinkovitega javno sektorskega kadra, ki se brezskrbno napaja iz državnega korita.
mb128
# 07.03.2018 ob 08:39
Ja no a se spomnite tiste suše v Kaliforniji, a se spomnite kako je kazen plačal nek filmski igralec zaradi pranja avtomobila? Jep, klima se spreminja, prišli smo v obdobje klimatskih ekstremov. Pa saj še dr. Lučka Kajfež Bogataj govorila o nekakšnih klimatskih čepih. To pa pomeni, da se neko vreme nad nekim območjem zadržuje dlje časa kot smo to bili vajeni. Hja žrtev tega klimatskega fenomena so pred leti bili v Kaliforniji in žrtev tega co sedaj v Cape Townu. Se bo pač potrebno temu prilagodit mogoče naredit ogromne, kolosalne rezervarje kjer se bo shranjevala voda takrat ko jo bo odveč. Prilagoditev pa bi bila da npr. za splakovanje stranišč se ne bi uporabljala pitna voda ampak neka druga voda. Mislim to ni samo čisti luksuz, to ni samo potrata to je zločin!
ST11
# 07.03.2018 ob 09:40
Fantje, ne trudite se s posti o dejanskem stanju v JAR. Vse, kar ne ustreza politiki MMC, bodo cenzorji izbrisali, prav tako kot so to storili pred uro s tem postom:

SOUTH Africa’s parliament has voted in favour of a motion that will begin the process of amending the country’s Constitution to allow for the confiscation of white-owned land without compensation.
in
Julius Malema, chairman of the EFF: the third largest party in South Africa:
We are not calling for the slaughtering of white people, at least for now.

Resnica je vcasih enostavno prevec resnicna.
ipad
# 07.03.2018 ob 08:36
to gre za en star prevod. Kolega se je ravno v nedeljo vrnil z dopusta v Cape Townu in okolici pa ni bilo nobenih omejitev ne v hotelu ne nikjer drugje.
konkec
# 07.03.2018 ob 08:50
Brez nafte se da živet, brez vode nikakor!
ebdb
# 07.03.2018 ob 09:28
Nekaj stvari ta članek spregleda oz. izpusti ... Cape Town je imel dobro vodno infrastrukturo , ki pa so jo pred leti (ob menjavi sistema) zapustili. Na splošno ima cela država problem z korupcijo (cela politična elita je popolnoma skorumpirana) in se ne vlaga v prihodnost ... no ta prihodnost je sedaj tukaj! ... in to ni edina težava te države, prihaja še nasilni odvzem zemlje ljudem določene barve in to se bo končalo zelo slabo.... in žalostno.
noprou
# 07.03.2018 ob 09:02
KLIPAN in še nekateri so zaznali, da se klima spreminja. Da, bravo, klima se spreminja, in to že od nastanka planeta. Sprememba klime pa vedno pomeni minus na eni strani in plus na drugi strani. O tistem plusu se nikomur ne zdi vredno pisati, ker dobra novica ni novica. Novica mora biti slaba.
Glej ga zlomka, kako pa da je Izrael lahko rešil težave z vodo??
MZ
# 07.03.2018 ob 11:27
JAR je bila ravno v času apartheida precej razvita država - pa ne le v afriškem, temveč tudi v svetovnem merilu.
No...potem se je pa trenutno vladajoča klika iz vrst ANC odločila, da "grde, zlobne" belce izžene - seveda ob polni podpori mednarodne skupnosti, in JAR se iz razvite države spreminja v bedo, kjer bo kmalu tudi voda omejena dobrina, kaj šele kaj drugega. Pa bi tisti na oblasti zdaj imeli idealno priliko, da pokažejo, koliko boljši so od nekdanjega režima - vsekakor velja tudi za mnoge druge afriške države.

Sicer pa se dogaja tudi že v Evropi...
patriot1970
# 07.03.2018 ob 09:49
KLIPAN
# 07.03.2018 ob 08:17
Ko bodo milijonska mesta ostala brez vode, kaj mislite, kam bodo šli vsi ti ljudje??
Tja, kjer je voda...........

Zadnji begunski val je bil hec, proti temu kar sledi.......


No,...mogoče pa bodo bežali v Dubaj, Bahrain, .....Savdsko Arabijo?
Tam uspešno pridobivajo pitno vodo iz morske vode!

Ah,...ja,....niso pa ravno znani po velikodušnem sprejemanju beguncev!
ffffff
# 07.03.2018 ob 09:52
Ko bodo milijonska mesta ostala brez vode, kaj mislite, kam bodo šli vsi ti ljudje??
Tja, kjer je voda.
In katera je država z veliko vode? Slovenija.
Nekaterim očitno popolnoma nič ni jasno, kaj nas čaka v bližnji prihodnosti.
Bolj si boste zatiskali oči, večji šok boste doživeli.

Zadnji begunski val je bil hec, proti temu kar sledi.


Točno tako! In še vedno je kritična masa levičarsko zaslepljena, bi kar ukinil vojsko, izstopili iz Nata in podirali ograje. Prepričan sem, da je naložba danes, v vojaško opremo, vodne topove in ograje najboljša investicija za ciljne imigrantske države kot bo postala Slovenija. Samo hipiji še niso dojeli.
ThePianoGuy
# 07.03.2018 ob 09:40
Tale seznam mest spodaj je lep pokazatelj, da pomanjkanje vode ni neka globalna, neustavljiva posledica klimatskih sprememb, ampak le zanič načrtovana mesta - ekosistem onesznažen zaradi težke industrije, mesta, narejena sredi puščave, zanič vodna infrastruktura in posledično veliko izgub, seveda povsod korupcija itd. Tudi enega evropskega mesta ni na seznamu. Ajde, London, ampak uspešno rešuje problematiko z vodo in jo bo tudi naprej.
Kenzu
# 07.03.2018 ob 08:21
Razsoljevanje vode pa bo vse rešeno...
bistri08
# 07.03.2018 ob 11:32
Po drugi strani je pa danes še vse ok.

Čez dvajset let bo pa drugače, musličev bo spet x2 po številu na svetu in ni je ekonomije in ni virov, ki bi pokrili to maso.
johc
# 07.03.2018 ob 09:43
v islamskem svetu bi bilo žal potrebno uvesti izredno rigorozen ukrep "Kitajske enega otroka na družino" in veliko problemov bi bilo rešenih...vodnih virov, prebivanjskih virov, zaposljivosti mladih, manj nasilja in nezadovoljstva in preprečevanje širjenja samo ene zveličavne religije...pa ni to nobena fobija zgolj gola resnica...
ata
# 07.03.2018 ob 08:32
@KLIPAN: Sedaj pa komaj čakam strokovnjake, ki nam bodo razložili, da globalnega segrevanja ni, ker je v Sloveniji sneg.
Zaostajaš z izrazoslovjem. Tisti "znanstveniki"; ki so v začetku 70-ih opozarjali na prihod nove ledene dobe, so nato preklopili na "efekt tople grede", nato "globalno segrevanja"; medtem ko je najnovejša skovanka "klimatske spremembe"
KLIPAN
# 07.03.2018 ob 08:17
Ko bodo milijonska mesta ostala brez vode, kaj mislite, kam bodo šli vsi ti ljudje??
Tja, kjer je voda.
In katera je država z veliko vode? Slovenija.
Nekaterim očitno popolnoma nič ni jasno, kaj nas čaka v bližnji prihodnosti.
Bolj si boste zatiskali oči, večji šok boste doživeli.

Zadnji begunski val je bil hec, proti temu kar sledi.
foxhunt
# 07.03.2018 ob 11:51
Nalijmo si čistega vina in priznajmo dejstva. Od kar so prevzeli domačini ali po domače črnci gre vse navzdol. Belci so vse krivi, sploh za razvoj in napredek. Dol je diktatura črnske rase, zato gre vse v maloro.
Nikolaj
# 07.03.2018 ob 13:25
Zanimivo, tam kjer so v glavnem belci ni lakote in ni pomanjkanja vode
Homer.
# 07.03.2018 ob 10:58
Mi pa vehementno prodajamo vodne vire tujcem......
ffffff
# 07.03.2018 ob 09:55
Brez nafte se da živet, brez vode nikakor!

Brez nafte bi civilizacija propadla v nekaj mesecih, znanstveno dokazano. Recimo samo ena malenkost, kdo bi oskrboval šoping centre s hrano? Posledično lakota.... kje bi milijoni v mestih dobili hrano... Samo kot zanimivost, so še druge posledice.
paraBellum
# 07.03.2018 ob 08:51
Binder Dandet

# 07.03.2018 ob 08:12
" Takšna suša se zgodi le enkrat na 384 let."

1) Ali to pomeni, da se redno dogaja na, v povprečju, 384 let?
2) Ali to pomeni, da je nazadnje bila pred 384 leti?


V klimatologiji bi to ponavadi pomenilo povratno dobo, torej interval v katerem se nek dogodek v povprečju zgodi enkrat.
Krissssss
# 07.03.2018 ob 11:42
in pol se men folk smeje k jim recm da bo Slovenija v prihodnosti tarca razlicnih vojsk, napadov in da bomo prvi na udaru , mi smo ena redkih drzav katera je zelo obogatena z pitno vodo in k bo nekoc velka kriza z vodo bomo prvi na spisku tko k so bili do sedaj iraq za nafto itd
veza
# 07.03.2018 ob 11:23
A kripto voda še ne obstaja?
MatjazP
# 07.03.2018 ob 11:11
Mislim da bodo potrebne drugačne vrste omejitve, če nočemo, da se civilizacija sesuje pod težo 8,9,10,11 .. miljard ljudi, večinoma prav iz sveta, kjer ni ne vode, ne šole, ne civilizacije.

Pa si samo zatiskamo oči in ušesa in se gremo 'la la la la'.
ata
# 07.03.2018 ob 09:11
@mb128: aaaaa, sedaj niso več "klimatske spremembe", sedaj so že "klimatski čepi"!
Nikolaj
# 07.03.2018 ob 13:22
Cape Town ima 4 milijone ljudi.
Ljudi je preveč, Afriko čaka lakota, nekoč je ta celina imela zgolj 200 miljonov ljudi, zdaj pa je ena miljarda ljudi.

Ko bo Cape Town imel zgolj 400.000 ljudi bodo vsi imeli dovolj vode.

Preveč ljudi povzroča posledice: žeja, lakota, bolezni, vojne.
Korošec
# 07.03.2018 ob 10:54
Zagotovo top 3 mesto na svetu, če je tvoj življenski standard za JAR razmere srednja-klasa. Res škoda da jih j... voda.

Top 3 mesto po število kriminala in umorov mogoče, cape town ni več to kar je nekdaj bil, vsi ki imajo še dovolj premoženja bežijo iz njega, ker normalno življenje zaradi kriminala ni več mogoče, tole pomankanje vode je za njih še manjši problem.
Joze Koder
# 07.03.2018 ob 10:23
Ob vsej današnji tehnologiji razsoljevanja morske vode si težko predstavljam, da mesto ob morju ostane brez pitne vode.

Tu pa so oblasti tiste, ki morajo pravočasno ukrepati in dovolj zgodaj zagotoviti dodatne načine za oskrbo s pitno vodo.
pahorček
# 07.03.2018 ob 10:22
Jaz pa mam eno "čudno" vprašanje!

Poslali smo človeka v vesolje, na Luno itd...

Kaj pa pridobivanje "sladke" vodi iz morja je res taka nemogoča stvar (tako draga), da se ne splača rešiti celo Afriko, s sistemom "sladke" vode iz morja?

Ali pač ni nikomu v interesu?
dStroj
# 07.03.2018 ob 11:59
In teoretiki zarot in žrtve jugonostalgije bodo za propadlo državo spet krivili kapitalizem in podnebne spremembe. Ne pa nacional-race-socializem, ki se ga gredo v JAR. Na koncu bo zahod kriv ker bodo neizobraženi rasisti zafurali državo in povzročili potencialno miljonske žrtve, kot še vsaka verzija komunizma/socializma do sedaj.
HOR
# 07.03.2018 ob 11:55
Po navedbah poročila GreenCape market intelligence report iz 2017 se v južni Afriki 37% pitne/sanitarne vode izgubi s iztekanjem iz sistema vodovoda in zajetij, v Cape Townu pa 14%, kar je sicer že desetletja znan pereč problem...
LINK ali
www.infrastructurene.ws/2017/03/06/heres-how-much-water-sa-loses-through-water-leaks/
LINK
http://ewn.co.za/2017/06/01/city-s-failure-to-deal-with-water-leaks-contributed-to-water-crisis-ct-opposition
dStroj
# 07.03.2018 ob 11:50
V Londonu bo suša?!?!?!?!?!?!?!?!??!
Ob tem pa niti besede o nacionalizaciji in izgonu belcev, ki se dogaja v JAR. Kmalu za sušo pride tudi lakota, ker afriško znanje obdelovanja poljščin ni ravno na nivoju.
jk11
# 07.03.2018 ob 10:28
"A Cape Town je le vrh ledene gore"

Malo kruta besedna zveza.
REsnica
# 07.03.2018 ob 10:10
Samo da imajo nafto....in orožje pa je tudi denar. Kdor ga nima naj pa crkne. Taka je pač filozofija kapitalistične demokracije, kjer se pravice kupujejo z denarjem.
Privatizacija vodnih virov je marsikje že verjetno že uspešno zaključena. Tudi slovenija gre v tej smeri. Kljub prepovedi privatizacije vodnih virov ( ustava) lahko "naša" država da vodne vire v dolgoročne najeme korporacijam za 100 let recimo...
Mimobeznik
# 07.03.2018 ob 10:08
johc

Odvisno kje v islamskem svetu. Večina najbogatejših držav na arabskem polotoku z Iranom vred bo kmalu na evropskih pod 2 otroka na žensko. Bangladeš je bil lani na 2,3. Problem so Afrika, Afganistan, Pakistan, Irak. Pa tudi pri njih rodnost močno upada. Poleg upada rodnosti jih bo močno zdesetkal še diabetes, so nori na fast food verige in v povprečju že debelejši od Američanov.
gantart
# 07.03.2018 ob 08:54
sam cene za vrtino oz napravo za razsoljevanje pa niso nč kej pretirane.
Prašek za 400 EUR pa je verjetno dražji od cunj, ki se perejo :)
Verjetno bo malo za preverit te številke ...
Robiland
# 07.03.2018 ob 08:10
Pri nas se pa voda trosi kot da je zastonj.
Ko sem oddajal stanovanje tujcem, so vsi iz merkatorja nosili pakete vode in sem jim moral dopovedati, da se pri nas pije voda iz pipe so ven padli.

V vodni kotlicek vrzite litrsko plastenko vode, kupite tajmer za bojler, po vsaki mali potrebi ni nujno splakovati ipd ipd.
MajaZmaja
# 07.03.2018 ob 12:23
Že 6 let imam sistem, kjer se za splakovanje stranišča uporablja že uporabljena voda. Zadeva ni bila poceni, vendar je šlo za novogradnjo in z možem sva se za nekaj časa odrekla drugim stvarem (dopustu - letos greva prvič po 8. letih, prehranjevanju v restavracijah ...). Za zalivanje vrta uporabljava deževnico, ki se nateče s strehe v rezervoarje v tleh, na strehi imava sončno elektrarno.
kislec
# 07.03.2018 ob 12:22
Eno štirno (vodnjak) bom moral kmalu izkopat, potem pa stražarit, ko bo prišlo pomanjkanje.

Še prej bojo pršl državni voluharji s štrafengo - vsa voda je namreč državna.
Kazalo