Zaradi razmočenega terena je še vedno močno povečana nevarnost proženja novih in že obstoječih plazov. Foto: Uporabnik Mojega spleta mazo01
Zaradi razmočenega terena je še vedno močno povečana nevarnost proženja novih in že obstoječih plazov. Foto: Uporabnik Mojega spleta mazo01
Ljubljanica
Vodostaj Ljubljanice je v soboto znova nekoliko narasel, zdaj pa upada. Foto: MMC RTV SLO/Uporabnik Mojega spleta grabnar
Gradnja na poplavnih območjih
Slovenija prebrodila vodno ujmo?

V nedeljo zjutraj pa se je sprožil plaz na lokalno cesto in podrl tri drogove za električno napeljavo v Kresnici v občini Šentilj. Plaz je zaprl tudi cesto Šmartno pri Slovenj Gradcu-Legen pri cerkvi Sv. Jurija. Zemljo so odstranili delavci komunalnega podjetja, cesta pa ostaja zaprta. V soboto se je sprožil plaz v Jedlovniku v občini Kungota, kjer so gasilci prekrili okoli 25 metrov dolgo razpoko, ki je nastala pred stanovanjsko hišo.

Še vedno nevarnost proženja novih plazov
Zaradi razmočenega terena je še vedno močno povečana nevarnost proženja novih in že obstoječih plazov. Včeraj se je čez dan sprožilo več manjših plazov, v Posavju še vedno budno opazujejo približno 900 kvadratnih metrov velik plaz, ki se je prejšnji konec tedna sprožil v Pokleku nad Blanco in ki ogroža stanovanjsko hišo. Najbolj nevaren je plaz Stogovce nad Lokavcem v Vipavski dolini, ki je odnesel skoraj kilometer ceste med Ajdovščino in Predmejo, in ki se je zaradi novih padavin spet začel premikati, zato je ajdovska civilna zaščita še povečala število ogledov.

Plaz Stogovce si bo danes znova ogledal geolog, saj bi lahko voda zaradi velikih gmot blata in kamenja, ki drsijo v strugo potoka Lokavšček, začela zastajati. Tako imenovani drobirski tok pa bi postal nevaren za del zaselka Slokarji in predvsem Brod.

Noč minila mirno
Posledice obsežnih nalivov pred tednom dni so močno povečale zaskrbljenost zaradi padavin, ki so ponoči zajele vzhodni del države. Kot poroča Radio Slovenija, količina padavin ni bila zelo velika, saj je v povprečju padlo od 10 do 25 litrov na kvadratni meter. Tudi čez dan ne gre pričakovati obilnejšega deževja, padavine se bodo pojavljale le krajevno.

Stanislav Lotrič z uprave za zaščito in reševanje je povedal, da so razmere po državi stabilne, pretoki rek so normalni oz. počasi upadajo, drugače je le na severovzhodu države. Narasle vode so sinoči nekaj težav povzročile na Ptuju, kjer je voda poplavila železniški podvoz na Zagrebški cesti, o manjših poplavah meteornih voda pa so poročali tudi iz Kungote in Makol, tudi Podčetrtka, v Rogaški Slatini in Hajdošah je zalilo klet, v Jedlovniku pa se je sprožil zemeljski plaz.

Vodotoki rahlo narasli, a niso nevarni
Hidrologi so napovedovali povečanje vodostaja rek v vzhodni polovici Slovenije, predvsem na območju Kozjanskega, Pohorja, Haloz in Slovenskih goric ter Goričkega. Kot je povedal Hidrolog Nejc Pogačar, imajo vodotoki v vzhodni in severovzhodni Sloveniji večinoma velike pretoke, a se kljub temu počasi zvišujejo pretoki rek Ledava, Velika Krka, Pesnica in Ščavnica, preostali vodotoki, tudi reka Savinja, pa so v upadanju. Pretoki rek v tem delu države naj bi se čez dan predvidoma ohranjali ali pa bodo postopoma upadali. Ob lokalnih padavinah so mogoči tudi zmerni porasti manjših vodotokov.

V zahodni polovici države se pretoki rek zmanjšujejo. Vodostaj Ljubljanice upada, nekoliko pa naraščajo pretoki Save v zgornjem toku, ter pretoka Kolpe in Krke, katere vodostaj se je v zadnjih 10 urah povišal za 20 cm. Reka Krka naj bi čez dan še nekoliko narasla, poplavljala pa bo na območjih vsakoletnih poplav. Na kraških poljih Notranjskega in Dolenjskega krasa, Suhe krajine ter na Ljubljanskem barju se bodo poplavljene površine ohranjale v enakem obsegu kot do zdaj.

Gradnja na poplavnih območjih
Slovenija prebrodila vodno ujmo?