"Če opazujemo tempo segrevanja planeta v zadnjih 10 letih, opažamo pospeševanje povsod po svetu, če pogledamo lokalno Sredozemlje, jaz Slovenijo kar pod Sredozemlje štejem, sicer pa tudi Srednja Evropa, se še hitreje segreva, kot je svetovno povprečje," je vročinski val za MMC komentirala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.

Posledice, ki jih prinašajo višje temperature, se po njenih besedah nemudoma odrazijo v vodnem krogu, kar bo povzročilo vedno bolj sušna obdobja. "Suša je zelo kompleksen pojav in ni zgolj junijski pojav, ampak se običajno začne že jeseni oz. z zimo, ko ni dovolj snega. Takoj ko ni snega, se voda ne more uskladiščiti, imeli smo suho zimo, spomladi se je ogrelo in ob manjši količini vode smo imeli večje izhlapevanje," je pojasnila in dodala, da ne gre več le za sušo, ki prizadene kmetijstvo, ampak se nam dogaja tudi hidrološka suša, z upadajočimi nivoji rek, nevarno pa se niža tudi nivo podtalnice.

Sneg namreč zadržuje velike količine vode, ki se spomladi počasi topijo in namakajo tla z vodo. "Sneg ni pomemben le za smučanje, kot si ljudje mislijo, za kmetijstvo je sneg božji dar. Ko pride spomladi toplota, je zaloga vode v tleh polna, če ni snega, pa je dobesedno prazna, to se zdajle lepo vidi," je navedla.

Med BTC-jem in nabrežino Save osem stopinj razlike

"Če pogledamo satelitske posnetke Ljubljane, vidimo, da sta najbolj pregreta Bežigrad in BTC, kjer dreves praktično ni, pomembna pa je tudi voda. Najhladneje je ob Savi in Ljubljanici, razlika med BTC-jem in nabrežino Save pa je tam osem stopinj Celzija," je navedla primer in dodala, da so za hlajenje mestnih predelov ključne zelene površine z drevjem in vodo v obliki ribnikov, mlak itd.

Zeleni ukrepi (še) brez rezultatov

Padavine so zaradi podnebnih sprememb vedno bolj neenakomerno razporejene, kar povzroča dodatne težave: na eni strani sušo in na drugi poplave. "Lahko imamo vsak dan 5 milimetrov dežja, približno 150 milimetrov na mesec, lahko pa takšna količina pade v dveh dneh, a to nič ne pomaga tlom, saj hitro odteče. Zelo pomembno je, kako pada. Ravno to podnebne spremembe povzročajo, ne pada več enakomerno. Imamo dolga obdobja brez padavin, potem se pa ulije in imamo poplave," je pojasnila.

Smo z vsemi zelenimi ukrepi in akcijami glede globalnega segrevanja že kaj dosegli? "Ne, koncentracija CO2 še naprej pospešeno narašča. Lahko prebiramo sporazume in papirje s pogajanj, kako dobro smo napredovali, a ko izmerimo količino CO2, je tega vedno hitreje vedno več, lepo vas prosim, kaj smo naredili?" je odgovorila, da se na "zelenem" področju veliko govori in dela, nekega konkretnega učinka pa za zdaj ni videti.

V "političnih glavah" so druge agende

"Dekada 2020–30, v kateri bi moral začeti veljati pariški sporazum, je ključna, a načel nam jo je covid-19, saj se dve leti ni prizadevalo nič za zeleno transformacijo, zdaj je pa prišla še ruska vojna, torej, že več kot tri leta je v političnih glavah čisto neka druga agenda," je bila kritična.

Zdi se, da je takoj ob prvi krizi zelene politike konec, kot bi mignil, Nemčija namreč zaradi izgube ruskih energentov prehaja spet na premog. "Te logike ne bom nikoli razumela, da, je kriza, treba je najti nadomestilo, ampak! Oni zapirajo jedrske elektrarne in uporabljajo premog, to je antipodnebno," je pristavila in dodala, da je bila podobna "katastrofalna napaka" slovenska odločitev za premog in gradnjo Termoelektrarne Šoštanj (Teš) 6.

Se zalivski tok, ki izgublja svojo moč, lahko ustavi?

"To popuščanje se dogaja že 20 let, gre za logičen proces, ker je na Grenlandiji vedno več sladke vode, saj se led na kopnem taja. Ne vemo, ali lahko pride do spremembe in ustavitve čez noč, operiramo z verjetnostmi. Verjetnost, da se to zgodi in tok popolnoma ustavi do konca tega stoletja, je petodstotna," je odgovorila.

Če bi se zalivski tok ustavil, bi ohladil Evropo. Bi bilo to v razmerah globalnega segrevanja dobrodošlo? "Ne, ne bi bilo, ker bi ohladilo predvsem Anglijo, Irsko, Francijo, Skandinavijo, bi pa to pomenilo še bolj sušno obdobje, hladnejše morje v Atlantiku in manj izhlapevanja, se pravi manj dežja pri nas, to bi občutili kot sušo," je dejala Kajfež Bogataj in dodala, da ne bi bilo nobene pametne koristi. "Angleže bi zeblo in od tega ne bi imeli nič, pri nas se ne bi ohladilo toliko, kot bi se moralo, bi pa bilo izrazito bolj sušno," je pristavila.

Slovenija bo vedno bolj podobna Krasu

Kako se bo vode, zelenja in gozdov polna Slovenija spremenila, če se bo to stanje nadaljevalo? "Smo zelo gozdnata dežela in prve obsežne skrb vzbujajoče spremembe se bodo zgodile v gozdovih, na smreko lahko kar pozabimo, na visokogorske ekosisteme tudi. Dobimo sliko Slovenije, ki bo podobna sliki, ki jo imamo danes na Krasu. Tam raste rdeči bor, imamo nekaj sredozemskih hrastov, to bo velik šok. Drugačen gozd pomeni, da se spremeni vse, živali so drugačne," je odgovorila in dodala, da bo vedno bolj pereče poletno pomanjkanje vode, ki ga bo treba vzeti resno in začeti pravočasno ukrepati.

"Poudarjam poletno pomanjkanje, jeseni bomo vodo imeli, znati jo bomo morali zadržati z zbiralniki, izvesti sistemske rešitve, in ta voda bo poleti na voljo za zalivanje, namakanje v kmetijstvu," je pristavila in nadaljevala, da bi reke lahko dalj časa zadržali v pokrajini z oblikovanjem umetnih meandrov.

Manj krav in več pšenice

Kmetijstvo, tako pravi Lučka Kajfež Bogataj, se bo moralo razmeram prilagoditi. "Manj krav in krme ter več pšenice, recimo, potrebni so temeljni premiki v kmetijstvu. Škarje in platno imamo, a se vedemo, kot da ne moremo oz. nočemo narediti nič," je opozorila in dodala, da se bo treba spremembam prilagoditi.

"Črnogledi ne smemo toliko biti zaradi podnebja, prej zaradi nas samih. Nočemo, ne znamo ali pa ni politične volje. Pravijo, naj se vsak posameznik znajde, ampak jaz si ne morem sama zgraditi kolesarske steze, lahko pa kupim kolo, država pa mora narediti stezo, enako je pri kmetijstvu," je poudarila.

Sanjanje o smučanju

Podobno kot kmetijstvo pa se bo po njenih besedah moral prilagoditi tudi turizem. "Še kar naprej sanjajo o smučanju, da bomo na Pohorju smučali, a za kakšno ceno? FIS (Mednarodna smučarska organizacija, op. n.) je rekel, da na Pohorju ne bo več tekem, a kar nočemo sprejeti, da je treba spremeniti nekatere prakse," je opozorila.

Leta 2003, ko smo doživeli najbolj vroče poletje do zdaj, je bilo po njenih besedah enako kot danes. "Ogromno nasvetov, projekcij, politika je kimala, kako bomo. Zdaj smo 20 let pozneje, pa ni bilo nič. Nihče noče sprememb čez noč, a zdaj časa skoraj ni več," se spominja Kajfež Bogataj in dodaja, da če bi denar, ki je bil skozi leta namenjen za odpravljanje posledic suše vložili v namakanje, bi "špricalo na vsakem koraku".

Gregorčič: Letošnje poletje bo med najbolj vročimi.

"Prihaja dotok vročega in suhega afriškega zraka z območja med Alžirijo in Tunizijo, prihaja zelo topla zračna masa, tako da danes pričakujemo enega od vrhuncev vročine letošnjega poletja," je za MMC trenutno vremensko sliko opisal meteorolog Brane Gregorčič z Agencije RS za okolje (Arso).

"Lahko izpade, da bo to dejansko vrhunec, kar se tiče absolutne vrednosti temperature, danes pričakujemo temperaturo med 32 in 37 stopinjami Celzija. Zanimivo je, da je bil podobno zelo vroč tudi 27. junij 2019, ko je bilo v Ljubljani 36,5 stopinje Celzija," je navedel, da je bilo tudi pred tremi leti prav na današnji dan zelo vroče.

Najbolj vroče bo, tako Gregorčič, v Ljubljani pa tudi v Beli krajini in Krškem polju. "Tu je po navadi vročina najbolj izrazita, na teh lokacijah je mogočih napovedanih 37 stopinj Celzija," je nadaljeval in dodal, da bo vročina vztrajala ves teden.

Sorodna novica Napovedane visoke temperature, do 37 stopinj Celzija. Velika toplotna obremenitev.

"Danes bo suha vročina z absolutno najvišjimi vrednostmi temperature, v naslednjih dneh bo pa nekaj več vlage v ozračju in bo mogoča tudi kakšna nevihta, občutek vročine bo še naprej zelo izrazit, temperatura bo pa morda za stopinjo, dve nižja od 30 do 35 stopinj Celzija, takšna temperatura bo vztrajala do konca tedna," je pojasnil, da gre za izrazit vročinski val, ki bo zajel celo Slovenijo. Vročinski val pred tednom dni po njegovih besedah ni bil tako izrazit po celi Sloveniji, saj je najbolj prizadel Ljubljano in deloma Goriško.

Bodo znova grozile nevihte s točo?

"Danes, v tej suhi vročini, nikakor ne pričakujemo neviht, jutri in v sredo pa bo pri nas ozračje postalo labilno, vlaga v spodnjih plasteh se bo povečala, v višinah se bo nekoliko ohladilo, tako da bo obstajala povečana možnost tudi za kakšno močnejšo nevihto," je odgovoril in dodal, da se, "kje in kdaj" bo udarila nevihta, vnaprej ne da napovedati.

Spremljali bodo dogajanje in izdajali opozorila, če bo to potrebno. "Jutri popoldne in zvečer bodo že možnosti za močnejše nevihte, dolgoročnejše napovedi pa so težavne. Z upoštevanjem najnovejših meritev in izračunov nevarnost dnevno ocenimo in ustrezno izdamo bodisi rumeno, oranžno ali, pa Bog ne daj, celo rdeče opozorilo," je še pojasnil.

Sorodna novica Pogodba za protitočno obrambo podpisana, poenostavljen postopek prijavljanja škode

Obramba pred točo je blažev žegen

Nova vlada Roberta Goloba je zagotovila denar za letalsko obrambo proti toči, a gre le za blažev žegen, saj za njeno učinkovitost ni prav nobenega znanstvenega dokaza, hkrati pa je potencialno škodljiva za okolje. "Mnenje meteorološke stroke je še vedno nespremenjeno. Odklonilno do operativnega izvajanja kakršne koli obrambe pred točo, ker ni nobenih preverjenih, statistično dokazanih analiz, ki bi opravičevale to," je povedal Gregorčič. Znanstvenih dokazov tako ni, "izvajalci pa imajo seveda svoje računice in prikažejo drugače".

Vremenoslovci so po njegovih besedah kot stroka enotno proti, tudi svetovna meteorološka organizacija. Tudi na Hrvaškem, tako kot pri nas, politika izvaja obrambo pred točo, njihovi vremenoslovci pa so proti, je navedel primer naše južne sosede.

Najbolj vroče poletje leta 2003

Postajajo junijski vročinski valovi zaradi globalnega segrevanja nova normalnost? "Leta 2003, ko smo imeli najbolj vroče poletje v naših krajih, je vročinski val nastopil že v prvi polovici junija, takrat je bila prva polovica junija celo bolj vroča od druge, je pa to zagotovo povezano s segrevanjem ozračja," je odgovoril in dodal, da se je v Sloveniji povprečna temperatura dvignila že za dve stopinji Celzija.

"Frekvenca in intenziteta vročinskih valov je posledično povečana, pojavljajo pa se lahko bolj zgodaj, kot so se včasih. Je pa dejstvo, da je junija sonce najvišje na nebu, tako da presenečenja, da se to junija dogaja, ni," je še navedel.

Junija in julija so dnevi najdaljši, vpadni kot sončnih žarkov pa najkrajši skozi atmosfero. "Pri prehodu iz pomladi v poletje se pozna temperaturni zamik, saj so zračne mase in tudi tla, morja še sveža, ohlajena, več vlage je v drevju in rastju, kar na začetku zavira porast temperature zraka. Konec julija, avgusta, ko je vegetacija presušena, se segrevanje pospeši, saj se energija več ne izgublja za izhlapevanje," je pojasnil.

"Imamo izrazito sušo v zahodni in osrednji Sloveniji, zato so ta območja tudi najbolj na udaru s pregrevanjem, tam, kjer je več vlage na severu in vzhodu, pa je potencial najvišje možne izmerjene temperature nekoliko nižje," je sklenil.

Kakšno poletje lahko pričakujemo?

"Junij se bo zagotovo uvrstil med najtoplejše, ali bo dosegel rekord iz leta 2003? Tudi lanski je bil zelo, zelo topel. To bomo še videli, nekaj dni bo treba še počakati, a ker bo zelo vroče, je ta možnost še odprta," je odgovoril Gregorčič in dodal, da je napoved za julij in avgust "nehvaležna".

"V geografskem pasu, kjer smo mi, se lahko hitro zamenja vpliv bodisi Afrike bodisi subpolarnih območij, je napovedovanje nehvaležno in nezanesljivo. A izračuni, do katerih imamo dostop, nakazujejo, da bosta oba preostala poletna meseca, julij in avgust, tudi nadpovprečno vroča. Če to potem seštejemo – junij, julij in avgust – bo letošnje poletje zelo visoko na lestvici najbolj vročih," je nadaljeval.

V najbolj vročem poletju leta 2003 je imela Ljubljana povprečno temperaturo celotnega poletja 23,4 stopinje Celzija, na drugem mestu je poletje leta 2019, ko je bila ta temperatura 23 stopinj Celzija, na tretjem mestu pa je leto 2017 s 22,7 stopinje Celzija. "Mislim, da bomo letos prišli med prve tri, a ker sta pred nami še dva meseca, je zanesljiva napoved nemogoča," je sklenil pogovor z napovedjo, da se letošnje poletje 2022 zlahka uvrsti na sam vrh najbolj vročih.