Kmetje zjutraj poginule miši pobirajo kar z lopatami. Foto: Reuters
Kmetje zjutraj poginule miši pobirajo kar z lopatami. Foto: Reuters

"Edina dobra miš je mrtva miš," je pred dnevi izjavil namestnik avstralskega premierja Michael McCormack. Marsikje v zvezni državi Novi Južni Wales bi se strinjali z njim, saj se že približno šest mesecev kmetje v okoli 1000-kilometrskem pasu, ki sega od Brisbana do Melbourna, borijo z mišjo zalego. Škode je že za več milijonov evrov.

Takšne invazije miši na avstralskem podeželju niso opazili že več desetletij, čeprav se država približno v desetletnih ciklih spopada s povečanim številom teh živali. Miši naj bi v Avstralijo sicer pripeljali prvi priseljenci iz Evrope, od takrat pa so se odlično prilagodile na pogosto negostoljubno avstralsko podnebje. Preživijo lahko namreč dolga obdobja sušnega vremena, ko pa začne padati dež in je na voljo več hrane in vode, se začnejo hitro množiti.

Posnetki, ki jih obupani kmetje v zadnjih tednih objavljajo na družbenih omrežjih, so res grozljivi, saj so miši – ne deset ali sto, pač pa nepregledna množica – tako rekoč povsod. Uničujejo pridelek, kukajo iz silosov, skrivajo se v skednjih, gomazijo v kleteh in sobah, brskajo po smetnjakih, glodajo notranjost oblazinjenih stolov, skačejo s streh, uničujejo vreče v skladiščih trgovin, motijo učence pri pouku, zašle so celo v bolnišnice, kjer so ugriznile nekaj bolnikov. Zdaj ko se na južni polobli približuje zima, se tudi glodavci iz kmetijskih poslopij vse bolj umikajo v notranjost hiš, kjer iščejo svoj prostor pod soncem in zatočišče.

"Pod mišjo invazijo živimo zadnjih nekaj mesecev in to dogajanje je močno načelo naše duševno zdravje. Ponoči ne spim, ves sem paranoičen, saj jih kar naprej slišim, kako plezajo po stenah in strehi. Čustveno sem popolnoma sesut. Oken sploh ne upamo več odpirati," je za Reuters potožil neki kmet, ki je opozoril tudi na neznosni smrad, ki spremlja miši. "Sta dve vrsti smradu – smrad, ki ga puščajo žive miši, in smrad poginulih miši. Ta je resnično neznosen."

"Ko se uležemo, se priplazijo in nas začnejo gristi. Številni zato spijo tako, da imajo noge med spanjem v vedrih vode, da se ubranijo ugrizov. A kljub temu je ves čas slišati, kako praskajo po zavesah in stenah," pa je za Telegraph dejal kmet iz Viktorije.

Neka snažilka, ki dela v kraju Canowindra, ki je od Sydneyja oddaljen štiri ure vožnje, je dejala, da večino svojega delavnika odstranjuje poginule miši, za katere so bili usodni nastavljen strup ali pasti. Po njenih besedah ni prostora v hiši, kjer ne bi našla mišjih iztrebkov – so v kuhinji, otroških sobah, posteljah. Domačini so že navajeni, da morajo dan za dnem nastavljati pasti in vsako najmanjšo luknjo v steni zapolniti s stekleno volno, ki naj bi mišim preprečila, da se prebijejo v prostor.

Zemljevid Mouse Alert, ki prikazuje, na katerih območjih so ljudje prijavili največ opažanj miši (stanje 27. maja). Foto: Mouse Alert
Zemljevid Mouse Alert, ki prikazuje, na katerih območjih so ljudje prijavili največ opažanj miši (stanje 27. maja). Foto: Mouse Alert

Tisočkilometrski pas vzdolž vzhodne obale

Ena najbolj obiskanih spletnih strani v zvezni državi je postal interaktivni zemljevid Mouse Alert, ki z zeleno, rumeno in rdečo barvo opozarja na to, kje so se te živali najbolj namnožile in v kateri smeri se premikajo. Zemljevid deluje že od leta 2014, a uporaben je postal šele zdaj. Z njegovo pomočjo je postalo jasno, kako veliko območje se je znašlo pod "mišjim napadom". Zemljevid je postavila organizacija za znanstveni in industrijski razvoj Commonwealtha (CSIRO), ki skupaj z oblastmi nagovarja domačine, naj poročajo o tem, kje so opazili večjo skupino glodavcev. Ugotovili so, da so razmere sicer res najhujše v Novem Južnem Walesu, a "od srednje do visoko število" miši so zaznali tudi v drugih delih države – v Queenslandu, Viktoriji in Južni Avstraliji.

Po večletni suši končno dovolj dežja

Avstralski kmetje bi zadnja leta najraje pozabili. Večkrat so jih prizadeli huda suša, šlo je za najhujšo sušo v zadnjih 50 letih, in požari, nato pa so se pojavile – kakšna ironija – še poplave, zato so bile letine zelo slabe. Lani so se stvari končno obrnile na bolje, saj je padlo toliko padavin, kot jih je v letih 2018 in 2019 skupaj. Polja so znova zaživela, z veseljem so sadili in sejali, njive pa so bogato obrodile. "Za nami je bilo nekaj katastrofalnih sušnih let, nato pa je nastopilo čudovito leto 2020. Tudi letos nam je dobro kazalo. A očitno mora vedno priti kakšna nadloga. Letos so to miši," je za Sydney Morning Herald dejal kmet iz Canowindre.

Miši bi po ocenah združenja kmetov iz Novega Južnega Walesa lahko povzročile za milijardo avstralskih dolarjev (630 milijonov evrov) škode za zimske zaloge hrane. Podpredsednik združenja Xavier Martin je dejal: "Preplavljeni smo z mišmi, ker vlada ni dovolj hitro in učinkovito ukrepala. Prepričana je bila, da to ni velika težava, zdaj pa so miši postale nekaj, kar bo prizadelo gospodarstvo celotne države, ki se po pandemiji covida-19 že tako postavlja na noge. Mislim, da je trenutno zaradi mišje invazije ogroženih deset odstotkov BDP-ja v Novem Južnem Walesu."

Idealne razmere za mišji razplod

Letošnje vremenske razmere so namreč idealne za razmah miši – toplo in deževno vreme, poleg tega pa obilica hrane, spravljene v skladiščih na kmetijah. "V skladišča smo spravili ogromno žita in ga pokrili s senom. Nismo vedeli, da smo s tem ustvarili idealne hotele za miši," je dodal kmet in odkril seno, da je bilo pod njim videti le nepregledno množico miši, ki so hodile druga po drugi. Tak bum populacije so omogočile tudi spremembe v kmetovanju, opozarjajo nekateri, na primer varčevanje z vodo in do okolja prijaznejši načini pridelave, kar je dalo mišim še več skrivališč in drugačne vire hrane.

Po merilih organizacije SCIRO se lahko o invaziji miši v Avstraliji govori, če je na enem hektarju od 800 do 1000 miši. Raziskovalec Steve Henry je za CNN dejal, da bi bila naloga, da preštejejo, koliko je v vzhodnem delu države vseh miši, tako nemogoča, kot bi kdo želel prešteti vse zvezde na nebu. "Poleg tega, da se miši ves čas premikajo, torej da gre za premikajočo 'gostijo', se tudi ves čas množijo," je pojasnil.

Vsaka samica lahko na približno 21 dni skoti od šest do deset mladičev, kar pomeni, da lahko vsak mišji par v eni sezoni parjenja na svet spravi okoli 500 mišk.

Strokovnjaki svarijo pred mišjo mrzlico - največ okužb pri čiščenju hišnih in kletnih prostorov

50-milijonska pomoč mnogo premalo

Takšna invazija glodavcev je seveda povzročila veliko škode. V mišjih želodcih je končalo veliko zalog žitaric, predvsem pšenice in ovsa, prav tako so uničile krmo za druge živali. Skupnost kmetov v Novem Južnem Walesu je ocenila, da je tretjina kmetov v zvezni državi prijavila za od 31.000 do 95.000 evrov škode, skupna škoda pa bo znašala več sto milijonov evrov, če ne bo skupnega spopada s temi živalmi, je skupnost opozarjala že aprila. "Po več mesecih boja s to nadlogo kmetje še vedno čakamo na učinkovito vladno pomoč in čisto praktične nasvete, kako naj se spopademo z njimi," so ogorčeni v skupnosti kmetov. Vlada jim je sicer namenila 50 milijonov avstralskih dolarjev (31,75 milijona evrov) pomoči, a so kmetje ta sveženj ocenili kot "premalo, prepozno in neučinkovito".

"Kurimo seno, da bi uničili njihove brloge. Upamo, da brez zatočišč v mrzli zimi, ki prihaja, ne bodo preživele. Vem, da je kruto, a te miši so prava nočna mora," je dodal neki kmet. Zaradi kurjenja sena kot načina boja proti mišim je v bližini Sydneyja pred dnevi zgorela hiša, tako da je družina ostala brez strehe nad glavo, v Queenslandu pa je požar izbruhnil, ker so miši pogrizle električne kable.

Obstaja tudi nevarnost širjenja bolezni, ki jih prenašajo miši, kot je na primer leptospiroza. Izvor okužbe so glodavci, zlasti podgane in poljske miši, a se prek vode, ki je kontaminirana z urinom okuženih živali, prenaša tudi na ljudi. V Queenslandu se je število primerov leptospiroze v letošnjem letu skoraj podvojilo.

Kakšen strup uporabiti?

Posameznik seveda ne more storiti ničesar, potreben je enoten, usklajen in učinkovit odgovor proti milijonom in milijonom miši. Pred dnevi so oblasti v Novem Južnem Walesu po tednih pogovorov s kmeti in organizacijo CSIRO sporočile, da so priskrbele 5000 litrov enega izmed najmočnejših strupov proti mišim, kar obstaja, bromadiolon, ki ga bodo brezplačno razdelile med kmete. Če miši zagrizejo vanj, izkrvavijo v enem dnevu. Ta strup je tako močan, da je trenutno v državi prepovedan.

A po objavi te novice se je oglasilo več okoljevarstvenikov, ki so opozorili, da bi takšna količina strupa lahko škodovala tudi rastlinam, za nameček pa ubila še lokalne živali. "Ta strup je preprosto preveč nevaren, da bi ga uporabljali kjer koli v naravnem okolju," je za portal News.com.au dejala ekologinja Maggie Watson. Bromadiolon namreč lahko onesnaži zemljo, s tem pa zaide v žuželke in nato v celotno prehranjevalno verigo. "Kmetje morajo biti zelo pozorni, da ne bodo nehote zastrupili hrane, ki jo skušajo pridelati," je dodala. Nevarnost obstaja tudi za ptice, da bi po zaužitju zastrupljene miši tudi same poginile. "Izginile bi lahko celotne populacije ptic ujed in trajalo bi lahko do 20 let, da bi se populacija znova okrepila. S tem pa bi izgubili najučinkovitejši odgovor narave na naslednjo invazijo miši, ki bo čez nekaj let brez dvoma znova prišla."

Raziskovalci v laboratorijih pa preučujejo, kako bi lahko gene pri mišjih samicah spremenili na tak način, da bi postale neplodne, obenem pa to zanje ne bi bilo usodno.

Avstralija bi se lahko z invazijo miši borila še dve leti. Foto: Reuters
Avstralija bi se lahko z invazijo miši borila še dve leti. Foto: Reuters

Se pripravlja "napad" na Sydney?

Med razpravami o pravilnem in usklajenem odgovoru proti mišji vojski pa se glodavci ... množijo. Sodeč po strani MouseAlert se je število krajev, kjer so jih zaznali večje število, od marca podvojilo, domačini pa jih vse pogosteje opažajo tudi v neposredni bližini milijonskega mesta Sydney – ali celo že v samem mestu. Po poročanju avstralskih medijev mišja vojska "koraka" proti največjemu avstralskemu mestu, v katero bi lahko "vdrla" do avgusta. Miši v Sydney prihajajo skrite v tovornjakih s hrano ali drugih vozilih. Strokovnjaki so zato opozorili, da bi se lahko Avstralci brez hitre akcije v prihodnjih tednih z mišjo invazijo borili še prihodnji dve leti.

Premierka Novega Južnega Walesa Gladys Berejiklian vztrajno zavrača pozive, naj odpotuje na najbolj prizadeta območja in si na lastne oči ogleda škodo, ki jo povzročajo miši. "Kmalu ji ne bo treba več o tem razmišljati, saj miši prihajajo k njej. Še nekaj tednov in imela jih bo pred svojimi vrati v Sydneyju," so opozorili kmetje.

A nekateri ekologi menijo, da ni nevarnosti, da bi se miši razširile tudi v mestih, saj so prepričani, da so se tako namnožile le na podeželju, kjer so imele na voljo dovolj žita, ugodno vreme in dovolj vode. "Nemogoče se mi zdi, da bi v takem številu okupirale tudi mestna območja," je dejal profesor Bill Bateman, ki je opozoril, da so zadnjo večjo invazijo miši na podeželju doživeli leta 2011. "Takrat so miši ostale na kmetijah. Že zdaj je dovolj hudo, res si ne predstavljam, da bi se s tem morali spopasti še v mestih." K postopnemu zmanjševanju mišje populacije naj bi poleg strupov, pasti in naravnih sovražnikov pripomogle tudi nižje temperature, ki niso več ugodne za njihov zarod.

Z njim se strinja tudi strokovnjak za miši Steve Henry, ki je v pogovoru za Guardian opozoril, da miši običajno ostanejo blizu svojih gnezd. "Miši ne sodijo med živali, ki bi se selile. Umaknejo se okoli sto metrov od svojega doma, da poiščejo hrano, a ob koncu noči se vrnejo v svoje gnezdo," je dejal. Prepričan je, da jih vse pogosteje vidijo v mestih zato, ker so se povečale tudi tamkajšnje populacije, kar pa še zdaleč ni znak za alarm.