Evropa ustvari največ elektronskih odpadkov na prebivalca. Foto: EPA
Evropa ustvari največ elektronskih odpadkov na prebivalca. Foto: EPA

Za elektronski odpadek velja vsaka zavržena naprava na baterijo ali kabelsko napajanje. Z elektronskimi odpadki, ki so jih leta 2022 "pridelali" po svetu, bi lahko napolnili 1,55 milijona 40-tonskih tovornjakov, izsledke ta teden objavljenega poročila Global E-Waste Monitor povzema nemška tiskovna agencija DPA. Če bi jih postavili drugega za drugim, bi bila dolžina kolone tovornjakov enaka dolžini ekvatorja, torej nekaj več kot 40.000 kilometrov.

Razvoj tehnologije za recikliranje posameznih sestavnih delov in surovin iz tovrstnih odpadnih naprav medtem močno zaostaja za hitrostjo kopičenja zavrženih mobilnih telefonov, prenosnikov, televizorjev, hladilnikov in drugih naprav, opozarjajo avtorji poročila.

Manj kot četrtina elektronskih naprav je bila primerno zbrana in predelana, natančneje 22,3 odstotka, količina primerno zbranih in recikliranih naprav pa bi se po ocenah iz poročila do leta 2030 lahko zmanjšala na 20 odstotkov. Še posebej nizka je stopnja recikliranja pri manjših napravah, medtem ko je pri večjih nekoliko višja.

Po besedah Rüdigerja Kühra, enega od avtorjev poročila, se spopadamo z ogromnim neravnotežjem, predvsem zaradi dejstva, da v večjem delu sveta za zbiranje in reciklažo ni niti primerne zakonodaje niti infrastrukture. Rast proizvodnje elektronike je tako petkrat hitrejša od rasti zaznanega recikliranja odpadlih elektronskih odpadkov.

Največ elektronskih odpadkov ustvari razviti svet

Najvišje stopnje recikliranja so v razvitem svetu, kjer sicer nastane tudi največ elektronskih odpadkov na prebivalca. V Evropi je ta številka pri 17,6 kilograma, v Oceaniji pri 16,1 kilograma in v Severni Ameriki pri 14,1 kilograma. Ob tem je v Evropi na primer recikliranih okoli 43 odstotkov vseh elektronskih odpadkov.

Medtem v Afriki nastane le 2,5 kilograma elektronskih odpadkov na osebo, recikliranja pa praktično ni.

Avtorji poročila opozarjajo, da gre zaradi nizke globalne stopnje recikliranja v nič milijarde dolarjev surovin in materialov, ki bi jih lahko vnovič uporabili. Namesto tega pa z njimi ogrožamo okolje. Elektronski odpadki lahko namreč vsebujejo zdravju močno škodljive snovi, kot je živo srebro.

V dokumentu je podčrtano, da bi bili blagodejni učinki povečanja stopnje recikliranja z 20 na 60 odstotkov do leta 2030 jasno vidni v zmanjšanju tveganj za človeško zdravje.

Eden od glavnih vzrokov, zakaj tako veliko elektronskih naprav tako kmalu konča kot odpadek, leži v načinu njihove izdelave, ki močno otežuje popravila. Veliko jih je namreč zlepljenih skupaj, ne privitih, zato odpiranje tovrstnih naprav lahko povzroči škodo, pogosto tudi nepopravljivo.