Foto: BoBo
Foto: BoBo

Kurjenje v neučinkovitih kurilnih napravah je glavni vir onesnaženja z delci v zimskem času. Posebej problematično je kurjenje z neustreznimi gorivi, kot so star papir, karton, vlažen les, plastika, embalaža, tekstil in drugi odpadki. "Oboje vodi do slabega izgorevanja in se pokaže neposredno kot gost temen dim iz dimnika. V jasnih zimskih popoldnevih se valeč dim zadržuje v plitvi plasti nastajajočega temperaturnega obrata in se sčasoma razprši po vsem naselju. Takšno stanje v mestu in na vasi lahko povzroči že en sam neozaveščen kurjač," so ob začetku kurilne sezone na skupni novinarski konferenci opozorili ministrstvo za okolje in prostor, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Obrtna zbornica Slovenija in Zbornica komunalnega gospodarstva pri GZS-ju.

Koncentracija trdih delcev PM10 na avgustovski dan. Zakonsko določene letne mejne koncentracije so 40 µg/m3 (svetlo zelena barva). Svetovna zdravstvena organizacija kot zdravju škodljivo prepoznava že koncentracijo 10 µg/m3. Foto: MOP
Koncentracija trdih delcev PM10 na avgustovski dan. Zakonsko določene letne mejne koncentracije so 40 µg/m3 (svetlo zelena barva). Svetovna zdravstvena organizacija kot zdravju škodljivo prepoznava že koncentracijo 10 µg/m3. Foto: MOP

Agencija Republike Slovenije za okolje v hladnem obdobju leta dnevno objavlja napoved ravni delcev PM10 za Slovenijo, ki izkazuje kakovost zraka in analizira onesnaženje. Večletna kemijska analiza delcev PM10 je pokazala, da do preseganj mejne dnevne vrednosti za delce PM10 prihaja skoraj izključno v kurilni sezoni, je povedala Tanja Bolte, vršilka dolžnosti generalnega direktorja direktorata za okolje na MOP. “V dnevih, ko je presežena mejna vrednost, se delež prispevka kurjenja lesa zviša v povprečju s 30 na 50 odstotkov. Neugodne vremenske razmere, kot je temperaturni obrat, preprečujejo redčenje izpustov, zato se v slabo prevetrenih dolinah in kotlinah nabirajo večje količine delcev in drugih onesnaževal,” je pojasnila.

Ker smo onesnaženemu zraku izpostavljeni vsi, vpliva na zdravje celotne populacije, poudarjajo na NIJZ-ju. Svetovna zdravstvena organizacija ugotavlja, da je breme bolezni, ki ga lahko pripišemo onesnaženemu zraku, primerljivo tistemu, ki ga pripisujemo nezdravi prehrani in kajenju tobaka, od bolezni srca in ožilja, bolezni dihal do pljučnega raka, poudarja Majda Pohar z NIJZ-ja.

Koncentracija trdih delcev PM10 na februarski dan. Zakonsko določene letne mejne koncentracije so 40 µg/m3 (svetlo zelena barva). Svetovna zdravstvena organizacija kot zdravju škodljivo prepoznava že koncentracijo 10 µg/m3. Foto: MOP
Koncentracija trdih delcev PM10 na februarski dan. Zakonsko določene letne mejne koncentracije so 40 µg/m3 (svetlo zelena barva). Svetovna zdravstvena organizacija kot zdravju škodljivo prepoznava že koncentracijo 10 µg/m3. Foto: MOP

Onesnažen zrak vsako leto povzroči milijone smrti in izgubljenih let zdravega življenja. Mednarodna agencija za raziskave raka ga je zaradi delcev PM10, ki nastanejo kot posledica gorenja fosilnih goriv, celo uvrstila v prvo skupino rakotvornih snovi.

Nasveti za uporabnike peči in dimnikov

Simon Dovrtel, predsednik sekcije dimnikarjev pri OZS, je dejal, da bo zaradi draginje poudarek letošnje kurilne sezone na uporabi trdih goriv. Dimnikarji zato uporabnikom peči in dimnikov svetujejo:

  • Vse peči naj bodo prijavljene dimnikarski družbi.
  • Če se namenite ponovno uporabiti peč, ki dalj časa ni delovala, naj predtem dimnikarska družba opravi izredni pregled. Dimniki, čistilne odprtine in drugi deli naprav so lahko dotrajani ali pa so bili v stavbi izvedeni posegi, ki ogrožajo varnost.
  • Če na novo vgradite peč, se je koristno predtem posvetovati z dimnikarsko družbo, da preveri, ali so razmere varne, po vgradnji pa mora dimnikar s prvim pregledom preveriti izpolnjevanje pogojev za varno in učinkovito delovanje.
  • Posebna pozornost je nujna v večstanovanjskih stavbah, kjer ob uporabi peči ne ogrožamo le sebe, ampak tudi stanovalce nad in pod nami. Delovanje neprijavljene peči ali peči s pomanjkljivosti je lahko izjemno nevarno ravnanje.
  • Peči na tekoče in plinasto gorivo mora dimnikarska družba enkrat letno očistiti, pregledati in izmeriti emisije.
  • Peči na trdno gorivo mora dimnikarska družba enkrat letno pregledati, čiščenje pa se opravi od dva do štirikrat v sezoni. Pri rednem delovanju klasične peči na drva ali štedilnik, kamina itd. to lahko pomeni čiščenje na od dva do tri mesece. Le s tem se preprečijo morebitni dimniški požar, povečana poraba goriva in zamašitve dimnika ter peči.
  • Peči na trdno gorivo niso namenjene sežiganju odpadkov. V pečeh se lahko kuri samo zračno suho lesno gorivo – drva, pelete in sekance.