Mihele Zupančič MMC ni povprašal le po dosežkih slovenskega predsedstva, temveč tudi po morebitnih izgubljenih priložnostih.

Slovenija končuje predsedovanje Evropski uniji. Ob koncu je od evropskih funkcionarjev mogoče slišati predvsem pohvale slovenskega predsedstva. Se strinjate s takšnimi ocenami oz. kako vi ocenjujete delo Slovenije na čelu EU-ja?
Predsedovanje Slovenije je bilo kakovostno in uspešno. Slovenija je lahko na krstno preizkušnjo upravičeno ponosna. Kot je dejal predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso, ga je zaznamovala izredna politična in intelektualna poštenost. Nedvomno je tak pristop in s tem uresničitev napovedi, da bo predsedstvo osredotočeno na vsebino, botrovalo uspešnemu napredovanju Evropske unije na ključnih dosjejih v prvi polovici letošnjega leta.

Kateri so glavni "evropski dosežki" Slovenije v teh zadnjih šestih mesecih?
S stališča Evropske komisije je ključno, da je Unija napredovala na pomembnih prednostnih področjih, ki odgovarjajo na sodobne izzive. Marca smo v Uniji zagnali nov cikel prenovljene Lizbonske strategije za boljše soočanje evropskega gospodarstva in družbe z izzivi in priložnostmi globalizacije. V tem kontekstu smo v Uniji prost pretok znanja (in znanstvenikov) potrdili za peto svoboščino, sprejeli smo tudi pomembne ukrepe za poglabljanje Evropskega raziskovalnega prostora. Uspešno smo se v EU-ju lotili t. i. energetsko-podnebnega svežnja, verjetno enega najbolj prepoznavnih izzivov sodobnega časa, kjer so se na nekaterih področjih že oblikovali politični dogovori, predvsem pa je bila potrjena politična volja, da dokončen dogovor dosežemo pravočasno, še pred iztekom leta, kar bo Uniji omogočilo učinkovito ukrepanje ne le navznoter, ampak tudi na mednarodnem prizorišču. Pomembni so bili premiki na področju kmetijstva, kjer se s pregledom izvajanja reform Unija skuša čim bolj prilagoditi novim svetovnim razmeram, vključno z višjimi cenami hrane. Zahodni Balkan se je vsebinsko utrdil na evropski agendi, tako z dokončnim podpisom Stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov z vsemi državami Zahodnega Balkana kot s številnimi konkretnimi ukrepi za približanje regije Uniji, vključno z začetkom pogajanj o vizni liberalizaciji z več državami iz regije. Med drugim je Uniji po dveh letih uspelo najti skupen jezik o začetku pogajanj z Rusijo o novem okvirnem sporazumu, se dogovoriti za napotitev misije EULEX na Kosovo... Pomembnih napredkov za Unijo je bilo veliko, tako bolj kot manj vidnih. Menim, da francosko predsedovanje od slovenskega prejema dobro dediščino.

Kako se je Slovenija v vlogi predsedujoče odrezala v primerjavi s "konkurenco" v trojki - Nemčijo in Portugalsko?
Evropska komisija močno podpira sistem tria predsedujočih držav, ki omogoča načrtovanje dela na daljši rok, večjo povezljivost planov in s tem manj potencialnih zasukov v prioritetah. Izkušnja je zelo pozitivna.

Nekateri so Sloveniji očitali programsko neambicioznost.
V Evropski komisiji se nikakor ne moremo strinjati, da Evropska unija v prvi polovici leta ni bila ambiciozna. Nasprotno; menimo, da Unija je in še vedno prednostno pozornost posveča pravim tematikam; tistim, s katerimi želimo skupaj odgovoriti na najbolj pereče izzive v sodobnem času. Vsebinski povzetek opravljenega dela v prvi polovici leta jasno kaže, da se Unija odziva na vprašanja, ki so v evropski družbi in družbah prepoznavno prioritetna.

Ali sicer vidite (še) kakšne pomanjkljivosti slovenskega predsedovanja?
Naloga predsedstva Sveta Evropske unije je, da zagotavlja tak potek dela in okoliščine zanj, da je omogočeno učinkovito razvijanje prednostnih politik. V Komisiji smo prepričani, da opravljeno delo v prvi polovici leta odraža kakovostno spoprijemanje s prednostnimi izzivi. Ocene o potencialnih težavah, na katere pri opravljanju svojega dela naletijo predsedujoče države članice, pa bodo najbolj verodostojno podale same. Prepričana sem, da za marsikaterim prebojem stoji marsikatera neprespana noč. Teh je skozi zgodovino evropske integracije kar nekaj; najbrž jih ima v bilanci vsako predsedstvo. Ampak takšna je narava dela v Uniji. Prevladajo vztrajnost in moč argumenta. Na koncu šteje rezultat in ta je v prvi polovici leta iskreno zelo dober.

Predsedujoča država je pri opravljanju svoje funkcije vedno odvisna od drugih držav članic. Kako vi vidite to sodelovanje, sklepanje kompromisov ipd. med Slovenijo in preostalo šestindvajseterico?
Država članica, ki predseduje Svetu EU, za uspešno opravljanje dela ni odvisna le od ostalih držav članic, s katerimi skupaj sprejema odločitve v Svetu EU-ja, ampak tudi od sodelovanja z ostalimi institucijami, v prvi vrsti z Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo. Vse institucije si delijo odgovornost, da delo normalno teče, in predvsem, da se Unija učinkovito odziva na prednostne izzive. Tu bi še enkrat ponovila, da v Evropski komisiji napredek na ključnih področjih ocenjujemo pozitivno in smo zadovoljni, da Unija hodi po začrtani poti ter ima ambicije, da doseže skupaj zastavljene prednostne cilje. Slovenija je bila torej dober pošten posrednik.

Zdi se, da je irski "ne" Lizbonski pogodbi vrgel senco na slovensko predsedovanje.
Izid irskega referenduma je nedvomno zaznamoval junij in sklepno zasedanje Evropskega sveta med slovenskim predsedovanjem Svetu EU-ja. Na enak način bodo dogodki na Irskem zaznamovali tudi prihodnje mesece. Unija ni v zavidljivi situaciji. Strinjamo se, da mora Unija okrepiti učinkovitost in preglednost. Takšno pričakovanje izražajo tudi državljani. Zato "NE" ne prinaša odgovorov na ta pričakovanja. Seveda pa je treba demokratično voljo spoštovati. Tako irsko kot tisto, ki je bila izražena v državah, ki so pogodbo že ratificirale. Irska je želela za analizo nekaj časa, kar je normalno, tako da se bomo v Uniji k vprašanju vrnili oktobra letos. V Evropski komisiji menimo, da špekulacije o možnih rešitvah v vmesnem času ne bi bile plodne. Za nas je ključno, da najde vseh 27 držav skupno rešitev; rešitev, ki bo sprejemljiva za vse. Nikakor pa nas dogodki na Irskem ne smejo odvrniti od zastavljenih načrtov. Leto smo začeli dobro ter z zagonom in tako je treba tudi nadaljevati. Svet nas ne bo čakal.

Bo slovensko predsedovanje doprineslo k boljši prepoznavnosti naše države?
Vsako predsedovanje je izvrstna priložnost za promocijo države. Del te promocije je opravljen v času res številčnih obiskov delegacij iz vseh držav članic v sami predsedujoči državi, del je izkoristek priložnosti za promocijo v tujini. Kot Slovenka upam, da bo čas pokazal dobre promocijske rezultate. Prepoznavnost pa Slovenija kot mlada država utrjuje sproti, z vsakim korakom, ki jo utrdi na svetovnem zemljevidu. Od teh menim, da so bili po osamosvojitvi ključni vstop v EU in med drugim uvedba evra, nedvomno sem sodi tudi predsedovanje Svetu EU-ja. Tudi zato, ker je šlo za prvo državo iz širitve 2004, ki je stopila za krmilo povezave. Pošteno povedano, v Uniji v glavah še vedno razbijamo umetne meje med "novimi" in "starimi". Slovenci smo nedvomno uspešno razbili kakšno opeko in več iz tega namišljenega zidu.

Bi lahko morda Slovenija iz opravljanja te pomembne funkcije iztržila še več, kot je, kot opozarjajo nekateri?
Predsedovanje je težko ocenjevati po iztržkih oz. ga bo najlažje opravila država sama. Pri tem bi vendarle opozorila, da gre zgodovinsko gledano pri predsedovanju res za enakopravne priložnosti, a hkrati in predvsem za enakopravno delitev odgovornosti med državami članicami. Predsedovanje je zahtevna in naporna naloga. Osebno menim, da bo enega največjih iztržkov prinesla investicija v zdaj pridobljeno znanje. Ta se bo nedvomno obdržala na dolgi rok.

Marjetka Nared