"Popisi so bili včasih blagovna znamka statističnega urada. Še vedno jih izvajamo, vendar od leta 2011 ne več z neposrednim zbiranjem podatkov na terenu, ampak s povezovanjem registrov in baz. Prav zato bomo tudi popis 2021 kljub epidemiji covida-19 lahko izpeljali, tako kot smo načrtovali," so zapisali na državnem statističnem uradu (Surs).

Slovenija spada, kar zadeva popis prebivalstva, med naprednejše države, saj je ena prvih držav, ki popise prebivalstva izvajajo registrsko. Kaj to pomeni?

"Registrski popis prebivalstva je način priprave celovitih podatkov o prebivalstvu, gospodinjstvih in stanovanjih, ne da bi bilo za to potrebno dodatno zbiranje podatkov na terenu. To je postopek, pri katerem že obstoječe 'surove' in nepovezane podatke iz različnih registrov in baz strokovno ustrezno povežemo in uredimo ter pripravimo tako, da lahko uporabnikom ponudimo uporabno in kakovostno statistiko, tako, ki bo kar najbolj realno prikazovala stanje v povezavi s prebivalstvom, gospodinjstvi in stanovanji," navajajo na Sursu.

Registrski popis je tudi prijaznejši do davkoplačevalcev in tudi do uslužbencev Sursa. Državljanov ne nadlegujejo popisovalci, zaradi česar je po podatkih Sursa predviden proračunski prihranek okoli 20 milijonov evrov. Hkrati pa zahteva bistveno manj izvajalcev, saj v popisu sodelujejo samo statistiki metodologi in strokovnjaki za IT, skupno manj kot 10 ljudi. V zadnjem kombiniranem, registrsko-terenskem popisu je leta 2002 sodelovalo 10.000 ljudi.

Registrski popis med prvimi na svetu

Slovenija je popis prebivalstva prvič izpeljala na registrski način leta 2011 in – kot poudarjajo na Sursu – ta popis velja v razvoju slovenske državne statistike za pomemben razvojni dosežek.

"S tem je postala Slovenija ena tedaj redkih evropskih držav, ki so do leta 2011 in v letu 2011 popis prebivalstva že izvedle na tak način, registrsko. Prva na svetu je bila Danska, sledili sta Nizozemska in Finska, v letu 2011 pa so ga poleg Slovenije izvedle še Andora, Avstrija, Belgija, Islandija, Norveška in Švedska. V letu 2021 se bodo tako popisali tudi v Litvi, Latviji, Španiji in Turčiji," so navedli.

"Pomembna prednost registrskega popisa prebivalstva je to, da omogoča, da določene podatke izpeljujemo pogosteje, ne le vsakih deset let. V Sloveniji smo po letu 2011 popis v taki obliki izpeljali še v letih 2015 in 2018. Večino vsebin o prebivalcih, ki so bile nekoč samo 'popisne' (npr. izobrazba, status aktivnosti), izpeljujemo zdaj iz obstoječih registrskih podatkov vsako leto in tako uporabnikom ni treba več čakati nanje celo desetletje," še pojasnjujejo.

Registrski popis ima številne prednosti, a tudi pomanjkljivosti

"Naše izkušnje s popisom leta 2002, z zadnjim terenskim oz. klasičnim popisom, kažejo, da so podatki, dobljeni z registrsko izvedenim popisom, kakovostnejši. Hkrati se zavedamo določenih omejitev pri teh podatkih in tudi dejstva, da so podatki o prebivalstvu zaradi neregistriranih odselitev v tujino nekoliko precenjeni. Registrsko izvedeni popis prebivalstva ima v primerjavi s klasičnim popisovanjem na terenu številne prednosti, tudi za celotno družbo, hkrati pa tudi nekaj slabosti, ki so v glavnem posledica popolne odvisnosti od obstoječih registrskih virov," ocenjujejo državni statistiki.

Poleg tega registrski popis ne zajema več nekaterih kategorij, ki jih lahko zajemajo terenski popisi. Najbolj razočarani so ljubitelji preštevanja prebivalstva glede na izpričano narodnost in veroizpoved, saj tega tudi v tokratnem popisu ne bo. Tovrstni in sorodni podatki so se nazadnje popisovali na zadnjem terenskem popisu leta 2002.

"Z zadnjim terenskim popisom prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, ki je bil v Sloveniji v letu 2002, smo zbirali naslednje vsebine, ki se v nadaljnjih, torej popisih, izpeljanih na registrski način, niso več zbirale: etnična/narodna pripadnost; veroizpoved; materni jezik; pogovorni jezik (jezik, ki ga oseba običajno govori v gospodinjstvu oz. družini); pogostnost vračanja iz naselja šolanja/naselja dela v naselje prebivališča; porabljen čas za pot v šolo/na delo; način potovanja v šolo/na delo. So bili pa v letu 2011 prvič pripravljeni in objavljeni podatki o državi rojstva staršev, ki se do takrat niso zbirali," so o tem, katerih podatkih ni več v popisu za MMC pojasnili na Sursu.

"Podatki o narodni/etnični pripadnosti in veroizpovedi pa niso na voljo v nobenem od uporabljenih administrativnih virov v Sloveniji in se zato od leta 2011 v popisih ne zbirajo več," pravijo na Sursu. Registracijski popis leta 2011 je bil prvi, ki je bil izveden po vstopu Slovenije v EU oz. prvič predpisan z evropsko uredbo, do takrat pa so za izvedbo popisa veljala zgolj priporočila.

"V uredbi so določene samo obvezne vsebine, ki jih je moral zajeti popis prebivalstva in stanovanj, v teh obveznih vsebinah pa ni narodne/etnične pripadnosti in veroizpovedi. Tako je določeno tudi v uredbi, ki državam članicam EU-ja predpisuje izvedbo popisa v letu 2021. Tudi novi Zakon o prijavi prebivališča, objavljen v Uradnem listu št. 52/2016, je ukinil zbiranje podatka o narodnosti," poudarjajo na državnem statističnem uradu.

Zbiranje podatkov o narodnosti in veroizpovedi je težavno

Zbiranje podatkov o narodnosti in veroizpovedi torej ne spada med obvezne vsebine, ki bi jih po evropski uredbi moral zajeti popis prebivalstva.

"Te vsebine, ki so se v Sloveniji zbirale v zadnjem terenskem popisu leta 2002, so bile prostovoljne vsebine, torej ljudem na ta vprašanja ni bilo treba odgovoriti, če tega niso želeli. V popisu leta 2002 je bila npr. skupna stopnja neodgovorov na vprašanje o narodni/etnični pripadnosti 8,9 odstotka oz. za vsakega enajstega prebivalca podatek o narodni/etnični pripadnosti ni bil zbran. Še več neodgovorov je bilo na vprašanje o veroizpovedi, pri katerem je skupna stopnja neodgovorov znašala 22,8 odstotka oz. skoraj za vsakega četrtega prebivalca podatek o veroizpovedi ni bil zbran. Glede na vse manjšo pripravljenost ljudi in gospodinjstev za sodelovanje v anketah je pričakovati, da bi bila stopnja neodgovora ob ponovnem prostovoljnem zbiranju omenjenih podatkov še bistveno višja," opozarjajo na Sursu.

Kako bodo izvedle popis prebivalstva druge države EU-ja?

Deset članic EU-ja bo popis leta 2021 po navedbah Sursa izpeljalo registrsko, prav toliko s kombinacijo podatkov, zbranih na terenu, in podatkov iz registrov in baz, šest držav pa tradicionalno, z zbiranjem podatkov na terenu. Večina držav, ki bodo popis prebivalstva izvedle klasično, na terenu, bo to opravila s sodobno tehnologijo, z uporabo tablic, prenosnih računalnikov, pametnih telefonov, interneta ...

Skoraj vse države, ki so nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije, bodo popis prebivalstva izvedle na tradicionalni način z zbiranjem podatkov na terenu (Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora, Hrvaška). Izjema je Severna Makedonija, ki bo uporabila kombinirano metodo popisa prebivalstva. To metodo je na primer Slovenija uporabila že leta 2002.

Katere države sploh še zbirajo podatke o veroizpovedi in narodnosti svojih državljanov?

"Odgovor na to vprašanje smo poiskali na Evropski komisiji Združenih narodov za Evropo (UNECE), ki je zadolžena za pripravo priporočil za izvedbo popisov. Vendar pri komisiji ne vodijo evidence o tem, katere posamezne vsebine vključujejo posamezne države, ugotavljajo pa, da so prakse držav na področju zbiranja podatkov o narodni/etnični pripadnosti in veroizpovedi različne. Našteli so primere nekaterih držav, ki v svoj tradicionalni popis vključujejo vprašanje o narodnosti, npr. Anglija in Wales, Irska. V nekaterih državah zbiranje tega podatka ni dovoljeno, v nekaterih je zbiranje teh podatkov zaradi zgodovinskih in političnih napetosti poseben izziv (npr. popis leta 2013 v BiH-u, kjer so bili zaradi tega v državi v času popisa prisotni mednarodni opazovalci)," so še pojasnili na Sursu.