4,2 milijona evrov za julijski referendum o vodah

DVK predstavil podatke o stroških

Julijski referendum o zakonu o vodah je bil za 25 odstotkov dražji kot prejšnji referendum o drugem tiru leta 2018. Povišali so se namreč stroški poštnih storitev, nadomestilo volilnim odborom, dodatni stroški pa so nastali zaradi zaščitnih sredstev.

V Državni volilni komisiji so razdelali stroške, ki so nastali ob izvedbi referenduma o zakonu o vodah, na katerem so volivci 11. julija 2021 zakon zavrnili. DVK je za referendum porabil 4.204.712 evrov oziroma 852.876 (25,45 odstotka) več kot za izvedbo ponovnega glasovanja na referendumu o gradnji drugega tira železniške proge Divača-Koper (ZIUGDT), ki je bil 13. maja 2018.

Stroški so se po njihovih podatkih povečali zaradi višjih stroškov poštnih storitev, in sicer za 232.898 evrov, višjih stroškov uporabnin za volišča za 130.942 evrov, višjih nadomestil članom volilnih odborov in plačila pavšalnega prispevka Zavodu za zdravstveno zavarovanje in Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje teh članov v znesku 151.299 evrov.

Razpredelnica s primerjavo stroškov, ki jo je pripravila Državna volilna komisija

Dodatni stroški so povezani z nakupom in distribucijo zaščitnih sredstev za preprečevanje širjenja okužbe z novim koronavirusom v višini 75.975 evrov. Ob tem je zaščitne maske za člane volilnih odborov in volilnih komisij zagotovila Uprava RS za zaščito in reševanje, sicer bi bili ti stroški še višji, dodajajo na DVK-ju.

Referenduma leta 2021 in 2018

Referendum o noveli zakona o vodah so zahtevale nevladne organizacije, prepričane, da novela omogoča dodatne gradnje na vodnih in priobalnih zemljiščih, kritične so bile tudi do postopka njenega sprejemanja z omejeno možnostjo sodelovanja javnosti. Volivci so ob okoli 46-odstotni volilni udeležbi s skoraj 87 odstotki glasov novelo prepričljivo zavrnili.

Referendum o drugem tiru, ki ga je bilo treba prvič v zgodovini izvesti kar dvakrat, je zahteval pobudnik Viki Kovačič s somišljeniki. Prvo glasovanje je potekalo septembra 2017, pobudnik Kovačič pa je njegov izid uspešno izpodbijal na vrhovnem sodišču, ki mu je pritrdilo, da je takratna vlada Mira Cerarja vodila nepošteno enostransko kampanjo, za kar pa ne bi smela porabiti proračunskih sredstev. Nov datum glasovanja je bil 13. maja 2018. Ni se ga udeležilo dovolj volivcev, da bi dosegli potreben kvorum 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev, zato je propadel. Od 14,96 odstotka volilnih upravičencev, ki so oddali glas, je za uveljavitev zakona glasovalo 49,90 odstotka, proti pa 50,10 odstotka volivcev.