Afriška prašičja kuga kosi med prašiči, za ljudi pa ni nevarna. Foto: AP
Afriška prašičja kuga kosi med prašiči, za ljudi pa ni nevarna. Foto: AP

Kot so sporočili iz Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, je skupina strokovnjakov pripravila predlog območja z visokim tveganjem in ukrepov na tem območju, kot je denimo aktivno iskanje poginulih divjih prašičev.

V ponedeljek se bo sestalo še Državno središče za nadzor bolezni, ki se bo seznanilo s predlogi in odločilo o območju in ukrepih.

Hrvaška je doslej prijavila 74 izbruhov afriške prašičje kuge, od tega dva pri divjih prašičih. Zadnji prijavljeni primer je od meje s Slovenijo oddaljen približno 50 kilometrov.

Uprava za varno hrano je v tej luči rejce danes vnovič pozvala k doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov za zmanjšanje tveganja za vnos bolezni v rejo, lovce pa, da pri izvajanju lova upoštevajo biovarnostne ukrepe in se izogibajo lovu v državah oziroma na območjih, kjer je bolezen potrjena.

Prav tako od vseh, ki se vračajo iz držav, kjer je bolezen prisotna, pričakuje, da s seboj ne prinašajo izdelkov in surovin, ki izvirajo iz prašičev, saj predstavljajo visoko tveganje za vnos bolezni. Turiste, ki prihajajo iz držav, kjer je prisotna okužba, pa prosi, da morebitnih ostankov s seboj prinešene hrane ne odlagajo v naravo, temveč v le za to namenjene pokrite zabojnike.

Afriška prašičja kuga je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Bolezen ne predstavlja nevarnosti za zdravje drugih živalskih vrst in ljudi. Zanjo so značilne velike izgube, tako neposredne (pokončanje prašičev v okuženih obratih) kot tudi posredne, predvsem zaradi omejitev trgovanja in izvoza živali in izdelkov ter surovin, ki izvirajo od prašičev.