Na zadnjih volitvah v Evropski parlament je bila udeležba slovenskih volivcev med najnižjimi v EU-ju. Nižja je bila le še na Češkem in Slovaškem Foto: EPA

Prav volitve v evropski parlament se soočajo z najnižjo udeležbo, tako se je zadnjih volitev v Sloveniji udeležila manj kot četrtina volilnih upravičencev. Poslanci evropskega parlamenta Franc Bogovič, Tanja Fajon, Lojze Peterle, Igor Šoltes, Patricija Šulin, Romana Tomc, Igor Vajgl in Milan Zver so zato v pogovoru iskali odgovore na vprašanja, kako mlade spodbuditi k večjemu zanimanju za politiko in kaj morajo storiti tudi poslanci in politične stranke za večjo aktivnost državljanov.

Pred pogovorom je predsednik državnega zbora Dejan Židan povedal, da nizka udeležba na zadnjih evropskih volitvah kaže neki odnos državljanov Slovenije do EU-ja, čeprav prav članstvo v EU-ju Sloveniji prispeva k, tako Židan, višji gospodarski rasti in marsikateremu standardu, ki prispeva h kakovosti življenja naših državljanov.

EU vpliva na kakovost naših življenj
Poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je v prvi vrsti poudaril, da je pomembno, da se vsi zavedamo, kako je članstvo v EU-ju vpeto v vsakdanje življenje, s čimer se zdaj soočajo Britanci ob brexitu. Prav izkušnja Velike Britanije bo, upa Bogovič, poskrbela za premislek o EU-ju in vplivala tudi na volilno udeležbo. Patricija Šulin (SDS/EPP) pa je poudarila pomen vzgoje mladih v aktivno participacijo, ki se začne že s pogovorom v družinskem krogu. Prav informiranje je po njenem mnenju ključnega pomena za dvig udeležbe na volitvah. "Veliko pa je tudi v medijih negativnih novic, ki se tičejo delovanja evropskih institucij. Seveda jih je treba izpostaviti, a tistih pozitivnih zgodb pa je vendarle izpostavljenih premalo."

Igor Šoltes (Lista Igorja Šoltesa/Zeleni) je poudaril, da so bile evropske volitve pogosto postavljene v senco državnozborskih ali lokalnih volitev. "Je pa zadnji mandat prinesel neko streznitev," je dejal Šoltes in dodal, da se je v turbulentnem mandatu, ko so bila v ospredju vprašanja varnosti, okolja in socialne države, pokazalo, da je lažje nekaj "zapisati kot pa uresničiti". Romana Tomc (SDS/EPP) pa je omenila, da se nizka udeležba na volitvah na državni ravni odraža na še nižji udeležbi na evropskih volitvah. Deloma je ta upad povezan s splošnim nezaupanjem v politiko, del razlogov za nizko udeležbo pa je po njenem mnenju tudi v tem, da evropski poslanci včasih niso imeli pomembnega vpliva pri odločanju, kot ga imajo danes, ko njihove odločitve vplivajo na vsakdanjik vseh ljudi.

Mladi preveč odtujeni od javnega življenja
Tanja Fajon (SD/S&D) pa je poudarila, da bodo prihajajoče volitve prelomne z vidika tega, v kakšno smer bo šla Evropa, in sicer ali bo Evropa ostala socialna in bosta mir in strpnost ostala vrednoti. Poudarila je še, da je Slovenija s članstvom kljub vsem izzivom dobila tudi veliko koristi in ugodnosti. "Ne sme nam biti vseeno in samoumevno, da živimo v takem prostoru." Lojze Peterle (NSi/EPP) je poudaril zgodovinski preboj od osamosvojitve, ko odločamo sami o sebi, do situacije, ko lahko soodločamo v zvezi, kot je EU. Poudaril je, da je zelo malo ljudi nepolitičnih. "Tudi tisti, ki reče, da ne gre na volitve, je s tem deloval politično, ko je drugim predal svoj glas."

Ivo Vajgl (DeSUS/Alde) je poudaril pomen EU-ja za mlade, ki imajo zdaj dostop do izobraževanja v tujini in možnosti za boljše službe. Razlog, da mladi teh prednosti ne občutijo, pa vidi v tem, da "mogoče ne vedo, kako je bilo včasih, ko smo si teh povezav želeli". Milan Zver (SDS/EPP) meni, da na volilno udeležbo vpliva veliko dejavnikov, med njimi tudi mediji, ki bi morda, če bi drugače poročali o EU-ju, prispevali k višji udeležbi. K vzgoji državljanov v aktivno državljanstvo pa bi se moral, tako Zver, vključiti tudi šolski sistem. "Naši mladi so preveč odtujeni od javnega življenja."

Kateri izzivi čakajo prihodnji mandat?
V prihodnosti evropski poslanci vidijo številne izzive. Tako je Bogovič v prvi vrsti omenil, da je v pogovorih z močnimi korporacijami, kot je Google, veliko lažje biti del EU-ja kot samostojen. Patricija Šulin je prepričana, da je ključnega pomena za soočanje s prihodnjimi izzivi tudi napolniti evropski proračun. Šoltes pa je v prihodnosti izpostavil številne izzive, zlasti z vidika okolja in nadaljnjega razvoja. Soočanje z izzivi pa bo tudi po njegovem mnenju krepilo zaupanje v EU.

Romana Tomc kot ključen izziv vidi zmanjševanje razlik med vzhodom in zahodom ter severom in jugom. V prihodnjem mandatu pa bo izziv tudi vprašanje varnosti, stanje gospodarstva in migracij. Tanja Fajon je poudarila, da se nam je v Evropi zgodilo to, da imamo bogato celino, ni pa to bogastvo pravično razporejeno. Peterle pa meni, da se mora EU dogovoriti, katere stvari bo delal skupaj, tri ključne teme v prihodnjem mandatu pa bodo po njegovem mnenju migracije, zdravje in digitalizacija, ob čemer je poudaril, da migracije niso ideološko, ampak stvarno vprašanje.

Vajgl je dejal, da bo obžaloval, če bo razprava o evropskih volitvah v Sloveniji zvedena zgolj na vprašanje migracij. Drugo pomembno vprašanje pa je po njegovem mnenju tudi, kaj bomo naredili v EU-ju za starejšo generacijo, da bo poplačana za ustvarjanje pretekle dodane vrednosti. Zver je poudaril, da ne more socialna država temeljiti na donacijah enih držav drugim. Prihodnost EU-ja pa vidi tudi v povezovanju na področju varnosti.

Pogovor, ki ga je vodil novinar RTV Slovenija Igor Pirkovič, je poteka pod okriljem projekta Aktivno državljanstvo, s katerim želijo v Državnem zboru z različnimi aktivnostmi prispevati k večji vključenosti državljanov Slovenije. Pogovor je bil prvi dogodek pod skupnim naslovom Zakaj na EU-volitve?, ki jih do aprila načrtujejo v državnem zboru.