Pahor je predlog, v katerem za ustavnega sodnika predlaga Svetliča, predsedniku DZ Igorju Zorčiču posredoval v petek. Foto: BoBo
Pahor je predlog, v katerem za ustavnega sodnika predlaga Svetliča, predsedniku DZ Igorju Zorčiču posredoval v petek. Foto: BoBo

Potem ko je predsednik republike Borut Pahor za novega ustavnega sodnika predlagal predstojnika Pravnega inštituta pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper Roka Svetliča, se je oglasil profesor na katedri za ustavno pravo ljubljanske pravne fakultete Saša Zagorc.

Kot je zapisal na Twitterju, je bil lani poleti med udeleženci razgovora na notranjem ministrstvu. "Tema je bila zelo občutljiva, razvpita 10.a in 10.b člen zakona o tujcih ter t. i. kompleksne migracije," je zapisal Zagorc in dodal, da so bili prisotni tudi notranji minister Aleš Hojs, nekdanji predsednik ustavnega sodišča, dva visokošolska učitelja ustavnega prava in strokovnjaka za migracijsko in azilno pravo, profesor in vrhunski ekspert za pravo Evropske unije in pravni filozof, kar ustreza nazivu kandidata za ustavnega sodnika Svetliča, ki je znanstveni svetnik in izredni profesor za področje filozofije prava.

"Med strokovnjaki je najbolj štrlel ven iz skupine neki pravni filozof. Sprva mi ni bilo jasno, kakšen je lahko njegov prispevek," je zapisal Zagorc in dodal, da mu je zato z zanimanjem prisluhnil. Zapisal je, da njegov prispevek ni bil nič posebnega in še ne slišanega. "Vse dokler niso zadonele za omizjem naslednje besede, povzemam po spominu: 'Zato mora država, če ne želi ostati postmodernistično mehkužna, za zaščito svoje simbolne vloge gospodarja v skrajnem primeru tudi streljati na migrante ob nezakonitem prečkanju državne meje!'," je besede pravnega filozofa povzel Zagorc.

Pretresene poglede preostalih sodelujočih je po Zagorčevih navedbah ublažil vodja sestanka minister Aleš Hojs, ki dejal, da "streljali na ljudi pa ne res ne bomo". "V tistem kratkem presenetljivem in presunljivem trenutku, ki bi bil načeloma pozabljen za vse večne čase, se je celo sicer robati in često primitivni minister Hojs zdel kot emanacija miroljubnega aktivista, navkljub zelo ostri in omejevalni migracijski politiki, ki jo je zastopal še pet minut pred tem," je zapisal Zagorc.

Pojasnil je, da si je takrat sam pri sebi dejal, da bo to zgodbo objavil, če bi bil ta pravni filozof kadar koli na poti, da prejme kakšno državno ali pravno priznanje za svoje delo in bi zaradi tega imel možnost uradno vplivati na delovanje in razvoj države. "Ta teden je žal prišel čas, da zgodbo 'povlečem iz predala'," je dodal.

Pahor za ustavnega sodnika predlaga Roka Svetliča

Svetlič: "Trdil sem diametralno nasprotno"

Medtem se je za več medijev odzval tudi Svetlič. Kot je navedel, je nad izjavo Zagorca ogorčen. "Trdil sem diametralno nasprotno: za vsako ceno je treba najti pravno rešitev, ki bo kar se da zmanjšala možnost eskalacije nasilja na meji, ki neizogibno vodi v kršitev človekovih pravic. To je bil edini namen sestanka na ministrstvu, na katerega je bil vabljen tudi kolega Zagorc. Problem je, da bo država uporabila vsa, tudi najbolj brutalna sredstva, če pride do tega, da bo njen obstoj ogrožen – in to velja tako za absolutistično kot postmoderno državo. To je prva stvar, ki nas mora skrbeti," so izjavo povzeli na STA-ju.

Kakšno je njegovo mnenje o pravni regulaciji migracij, pa je razvidno iz njegovih znanstvenih in strokovnih člankov, je zatrdil. Sprašuje se, zakaj se Zagorc ni oglasil, preden je bil predlagan za ustavnega sodnika. "Rekel bi le, da teoretska razhajanja ne opravičujejo takih ravnanj," je za medije navedel Svetlič. Dodal je še, da nima računa na Twitterju, bo pa podrobnosti z veseljem pojasnil na torkovi javni predstavitvi v predsedniški palači.

Na uradu predsednika pojasnitev pričakujejo na javni predstavitvi kandidata

V uradu predsednika republike so za STA pojasnili, da informacij o takih Svetličevih izjavah nimajo. Pričakujejo pa, da bo vse, kar se omenja v javnosti, kandidat pojasnil na predstavitvi za javnost. Kot so poudarili, so ravno temu namenjene javne predstavitve, ki jih je predsednik republike uvedel v letu 2016. "Predstavitve so povečale preglednost in kakovost postopkov izvolitev visokih državnih funkcionarjev ter okrepile zaupanje javnosti. Omogočajo tudi, da se javnost s kandidati spozna, še preden o njih dokončno odloči DZ," so navedli.

Svetlič je pravni strokovnjak in raziskovalec, predstojnik Pravnega inštituta pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper. Njegovo temeljno raziskovalno področje predstavljajo filozofija prava, etika, ontologija in nemška klasična filozofija, piše v objavljenem življenjepisu. Predsednik Pahor je predlog, v katerem ga je predlagal za ustavnega sodnika, predsedniku DZ-ja Igorju Zorčiču posredoval v petek.

Navedbe z razgovora potrdil predstojnik katedre za ustavno pravo

Zagorc Svetliča v svojem zapisu na Twitterju sicer ni imenoval neposredno. Po svojem zapisu je objavil vprašanje, v katerem je uporabnikom ponudil v odgovor štiri imena udeležencev sestanka. Vprašal jih je, kdo je po njihovem mnenju pravni filozof, o katerem je pisal v svoji objavi. Na izbiro je poleg Svetliča dal še Mateja Avblja, Andraža Terška in Mira Cerarja. Dvajset ur po objavi je glas oddalo več kot tisoč uporabnikov, skoraj 70 odstotkov pa jih je menilo, da je povzete besede izrekel Svetlič.

Ob opozorilu novinarja Luke Lisjaka Gabrijelčiča, da so takšne stvari preresne za insinuacije, je Zagorčeve navedbe na Twitterju potrdil predstojnik katedre za ustavno pravo na ljubljanski Pravni fakulteti Samo Bardutzky."Za nobeno blatenje ne gre. Bil sem na sestanku, čeprav me ni med opcijami na kvizu. Izjavo je Saša Zagorc korektno povzel, sapo je vzela tudi meni. Kaj pa lahko sploh še rečemo pravniki, ko spregovorijo puške," je zapisal.

Zagorc: Hojs nehote priznal primat lojalnosti svoji stranki, ne pa državi

Zagorc je v svojem zapisu izpostavil še en trenutek, ki se mu je ostal v spominu z omenjenega razgovora na notranjem ministrstvu. "Minister Hojs je prostodušno priznal, da zelo ceni stališča strokovnjakov in da se mu zdijo tehtna, a da se moramo vsi zavedati, da je politik, ki je zavezan politični usmeritvi svoje stranke, in da mora nadaljevati njeno politiko," je zapisal profesor ljubljanske pravne fakultete.

"Po tiho sem si mislil, vse lepo in prav, spoštujemo to lojalnost, a ministra bi moral nekdo spomniti, da se je s prisego kot minister zavezal, da bo spoštoval ustavni red v Republiki Sloveniji," je zapisal in poudaril, da je "minister nehote priznal dvoje: primat lojalnosti svoji stranki, ne pa državi in njenemu redu, ter primat neustavni politiki nad vladavino prava".

Za komentar navedb Saše Zagorca smo se obrnili tudi na notranje ministrstvo, odgovore še čakamo.