V odzivu na torkovo izjavo Branka Grimsa, SDS, Mirovni inštitut, Amnesty International, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij ipd. ter številni posamezniki poudarjajo, da je predlagani ustavni zakon v popolnem nasprotju z zahtevami odločbe ustavnega sodišča iz leta 2003. Oblasti bi lahko po njihovem izbris rešile z navadnim zakonom, ki bi upošteval ustavno odločbo in bi bil obenem sprejemljiv za izbrisane.

Predlagajo navaden zakon
"V tem primeru se oblastem ne bi bilo treba bati, ali bo ta zakon kdo izpodbijal na ustavnem sodišču. In prav zato, ker vedo, da bi bil navadni zakon pod presojo ustavnosti, predlagajo ustavni zakon," so prepričani v nevladnih organizacijah. Dodajajo še, da oblasti z ustavnim zakonom zgolj kupujejo čas, saj vedo, da v DZ-ju potrebna dvotretjinska večina za sprejetje predloga ne bo zagotovljena. S tem naj bi ustvarjale razmere, v katerih bi lahko za nesprejem ustavnega zakona obtožile tiste stranke, ki ne bodo sodelovale pri zagotovitvi potrebne večine.

Nevladne organizacije: V medijih ni bilo pravih informacij
Nevladne organizacije na te trditve odgovarjajo, da je bil izbris izvršen na podlagi skrivnega internega navodila ministrstva za notranje zadeve, ki ga je julija 1992 podpisal tedanji minister Igor Bavčar, in ne zakona oz. podzakonskega akta, ki bi bil javno objavljen.

Javni oglasi, o katerih je govoril Grims, pa po njihovih besedah niso vključevali informacije, da bodo stalni prebivalci, če ne bodo dobili državljanstva, izgubili vse pravice.