Novembrski Vox populi je pokazal, da vlada od prevzema oblasti trenutno uživa najnižjo podporo, saj njeno delo kot uspešno ocenjuje 29,6 odstotka sodelujočih, kot neuspešno pa 66,8 odstotka. Ne ve 3,6 odstotka vprašanih. V oktobrski raziskavi je delo vlade za uspešno ocenilo 38,9 odstotka vprašanih.

Relativno stabilna, z rahlim padcem, ostaja podpora stranki SDS. Če bi bile volitve v državni zbor v nedeljo, bi SDS volilo 20,4 odstotka vprašanih. 12,7 odstotka bi jih glas namenilo LMŠ-ju, sledil bi SD z 12,6 odstotka. Obe stranki sta zaznali rahel padec v primerjavi z oktobrom, rast podpore pa je zaznala Levica, ki bi ji glas namenilo 8,2 odstotka vprašanih.

Podpora je padla NSi-ju, ki bi mu anketirani namenili 4,6 odstotka glasov, SAB ostaja pri 3,3 odstotkih glasov, podvojila pa se je podpora DeSUS-u, ki bi ga volilo 2,5 odstotka vprašanih. SNS-u bi glas namenilo 2,2 odstotka vprašanih, SLS-u 1,4 odstotka, SMC-ju pa po precejšnjem padcu podpore 0,2 odstotka vprašanih. 1,7 odstotka vprašanih bi glas namenilo kateri drugi stranki, 6,7 odstotka jih ne bi volilo, 23,9 odstotka anketiranih pa je še neopredeljenih.

Ob upoštevanju opredeljenih volivcev in izračunu sedežev bi glede na izide ankete 29 sedežev v državnem zboru pripadlo SDS-u, po 18 LMŠ-ju in SD-ju, 11 sedežev Levici, sedem NSi-ju in pet SAB-u. Preostale stranke ne bi prestopile parlamentarnega praga.

Anketirance so vprašali tudi, ali podpirajo vstop DeSUS-a, SMC-ja in NSi-ja v koalicijo KUL. Nekaj več kot 39 odstotkov tega ne podpira, nekaj manj kot 30 odstotkov pa podpira pristop trojice h koaliciji KUL. Daleč največ podpore je med volivci DeSUS-a, pa tudi SD-ja in SAB-a. Volivci strank koalicije KUL so najmanj naklonjeni pristopu SMC-ja in NSi-ja. Vstopu trojčka pa najbolj nasprotujejo tisti, ki volijo SDS in NSi.

Večinska podpora vladni nezaupnici

Namero koalicije KUL, da vloži konstruktivno nezaupnico aktualni vladi in za mandatarja predlaga ekonomista Jožeta P. Damijana, podpira skoraj 56 odstotkov vprašanih, kar je za tri odstotne točke več kot mesec pred tem. Takšno idejo najbolj podpirajo volivci Levice, LMŠ-ja, SAB-a, SD-ja in DeSUS-a, odločno pa jo zavračajo volivci SDS-a in NSi-ja.

Za veliko število okuženih odgovorni državljani

Anketirane so vprašali tudi, kdo je najodgovornejši za naraščanje števila okuženih, hospitaliziranih in umrlih s covidom-19. 45,3 odstotka vprašanih odgovornost pripisuje državljanom, ker da ne spoštujejo ukrepov za zajezitev virusa, 36,9 odstotka vladi, ker da ni pravočasno in ustrezno ukrepala. Odgovornost medijem, ker da niso neustrezno poročali o nevarnosti virusa, pa pripisuje 7,9 odstotka vprašanih.

Pahor ostaja najbolj priljubljen

Najbolj priljubljen politik po podatkih raziskave še vedno ostaja predsednik republike Borut Pahor, ki pa je dosegel najnižjo oceno od oktobra 2015. Na drugo mesto se je zavihtela Ljudmila Novak. Premier Janez Janša je z 11. padel na 18. mesto.

Vox populi je javnomnenjski raziskovalni projekt časopisov Večer in Dnevnik, izvaja ga agencija Ninamedia. Tokratno anketo je opravila med 10. in 12. novembrom. Anketiranih je bilo 700 ljudi.