Vzroke za številne anomalije visokega šolstva gre gotovo iskati tako v posamezniku kot v celotni družbi, je izpostavila Lučka Lorber, ki je hkrati tudi prorektorica za razvoj kakovosti na Univerzi v Mariboru, in dodala, da "z vsako afero slovenski visokošolski prostor izgublja svoj ugled tako pri študentih kot pri njihovih starših oziroma v širši slovenski in mednarodni javnosti".
Ob vseh nepravilnostih v visokem šolstvu bi morala ukrepati ustanoviteljica slovenskih javnih univerz, to je vlada, je jasna Lorberjeva, nekoč tudi državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, pristojna za višje in visoko šolstvo.
Slovenska visokošolska zakonodaja je bila oblikovana v 90. letih prejšnjega stoletja in ne ustreza več potrebam organiziranosti sodobnih univerz, je poudarila. Znano je, da se že več kot tri leta pripravlja nov zakon o visokem šolstvu, ki je bil v preteklosti že večkrat spremenjen. Problem tiči v družbi, ki se ni pripravljena spoprijeti s problemi in sprejeti konkretne ukrepe za sistemske rešitve, je prepričana Lorberjeva.
Neurejeno nagrajevanje
Univerze bi morale postati integrirane institucije, z jasno definirano pristojnostjo in odgovornostjo vodenja, je poudarila Lorberjeva in nadaljevala, da bi tudi nagrajevanje visokošolskih učiteljev morali sistemsko urediti. "Prav tako ni mogoče brez zagotovljenega stabilnega financiranja načrtovati projekcije kadrovskega razvoja in plačnega sistema," je dodala.
Lorberjeva ugotavlja, da niso vsi visokošolski učitelji enako obremenjeni, pa tudi svojega dela ne opravljajo enako zagnano. Med profesorji tako najdemo odlične pedagoge in raziskovalce, ki vidijo v študentih svoje partnerje in jih znajo pri delu aktivno vključevati. "Žal pa je veliko kolegov, ki razumejo poslanstvo visokošolskega učitelja kot službo z normiranim delovnim časom in pedagoško obvezo," je opozorila.
.
Ministrstvo za izobraževanje je Univerzo v Ljubljani pozvalo, naj pripravi vsa potrebna poročila in podatke o dodatkih za stalno pripravljenost, ki so jih izplačevale fakultete. V skladu z uredbo o javnem financiranju visokošolskih zavodov bodo preverili, ali so bila sredstva porabljena namensko.
.
Ministrica Maja Makovec Brenčič je napovedala ukrepe v zvezi z izplačevanjem dodatkov, ki jih je kot profesorica na ekonomski fakulteti prejemala tudi sama. Ponovila je, da bo dodatek vrnila v višini, kot to nalaga odločba inšpektorata za javni sektor, to je znesek zadnjih 10 mesecev prejemanja, če bo treba, pa je pripravljena vrniti celoten znesek, ki v njenem primeru znaša 26.094 evrov. Makovec Brenčičeva je dodatek v višini 3152 evrov že vrnila, so zapisali na ministrstvu.
.
V zadnjem času se vrstijo pozivi k odstopu zaradi izplačil dodatka za stalno pripravljenost, ki so ga po ugotovitvah inšpektorata izplačevale nekatere fakultete. K odstopu je bila tako pozvana ministrica Makovec Brenčičeva, pa tudi finančni minister Dušan Mramor, ki je kot dekan ekonomske fakultete odobril izplačevanje dodatka za pripravljenost.
.
Učenje, poučevanje in raziskovanje
Ob razpravah o plačilih visokošolskih profesorjev je vprašanje kakovosti vsebin in dela s študenti v javni razpravi ostalo nekako ob strani. Po besedah Lorberjeve pri vrednotenju kakovosti dela visokošolskih učiteljev sicer dejavno sodelujejo študenti v anketah, stroka v okviru habilitacijskih postopkov, dekan kot strokovni vodja, potekajo tudi evalvacijski in akreditacijski nacionalni in mednarodni postopki itd. Prepričana je, da so slovenske univerze "kakovostne mednarodne visokošolske institucije, univerzitetne listine so enakovredne in cenjene tudi v mednarodnem prostoru".
V naslednjih letih si bodo prizadevali za spodbujanje večje kakovosti učenja in poučevanja, ki bo osredotočeno na študente. "Tesnejša bo tudi povezava med poučevanjem, učenjem in raziskavami na vseh stopnjah študija," je sklenila.
Nov visokošolski zakon še letos
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je nazadnje pojasnila, da na ministrstvu pospešeno pripravljajo predlog še ene novele zakona, ki bo uredil financiranje visokega šolstva in prehod na institucionalno akreditacijo študijskih programov. Novela zakona bo nared predvidoma še ta mesec, novega visokošolskega zakona, ki naj bi prinesel obsežnejše sistemske spremembe, pa se bodo na ministrstvu lotili pozneje v tem letu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje