Osnovne šole s štirimi otroki tujci lahko zaprosijo za 120 ur slovenščine, tiste z od petimi do osmimi za 160, šole z od devetimi do 17 učenci priseljenci pa za 180 ur, predvideva spremenjeni pravilnik o normativih in standardih, ki ga je v oddaji NaGlas! predstavil vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo Anton Baloh. Pravilnik je začel veljati septembra, učitelji pozdravljajo spremembe, a poudarjajo, da je ob vsej učni pomoči in dodatnih urah slovenščine pri vključevanju otrok priseljencev ključna čustvena podpora.

Zelo smo zadovoljni, da nam je dodatne ure slovenščine uspelo vnesti v pravilnik o standardih in normativih, pravi Anton Baloh in pojasnjuje, da je sprememba načrtovana v dveh fazah. "Prva je ta, da lahko šole že letos pridobijo znatno večje število ur, ki so namenjene poučevanju otrok tujcev in priseljencev. V letu 2020 pa se za te ure nameni tudi delež učitelja, ki bi bil sistematiziran, kar je še dodaten plus za to dejavnost in te otroke. Zdaj namreč tiste šole, ki imajo štiri otroke tujce, dobijo do 120 ur, tiste, ki jih imajo več kot devet, pa celo 180 ur. To velja za letos. Prihodnje leto pa tiste, ki bodo imele od 9 do 17 otrok na šoli, ki bi imeli status tujca, lahko pridobijo kar četrtino zaposlitve. Tiste, ki jih bodo imele več kot 36, pa kar celotno zaposlitev enega učitelja za celotno šolsko leto za to področje. To je zelo pomembno."

Številke priseljenih otrok naraščajo

Število otrok tujcev narašča, letos jih je 1.700 na novo prišlo v naš šolski sistem, v obdobju, ko imajo status otroci priseljenci, pa jih je bilo 2.950, je navedel Baloh. So pa nam z MIZŠ-ja sporočili, da je bilo število priseljencev v prvih dveh letih šolanja v Sloveniji v letu 2016/17- 2.515, v letu 2017/18 2.733, v letu 2018/19 pa 3.264. Dodatne ure slovenščine namreč otrokom tujcem pripadajo dve leti. Baloh je še dejal, da narašča tudi število šol, ki zaprosijo za dodatne ure: letos jih je bilo 366 takih, ki so zaprosile za dodatne ure po novih merilih, lani samo 304. V Sloveniji je sicer 455 osnovnih šol.

Preselitev je stres za otroke

"Ko se ti otroci znajdejo v tujem okolju, ni samo jezik težava. Težava je tudi to, da menjajo prijatelje, da menjajo učitelje, da so nove knjige, novi učni pripomočki, novo okolje, celo novi napisi na trgovinah, ulicah. In to nanje deluje stresno, na vsakogar bi. Zato sta inkluzivnost in to, da so otroci v neki skupnosti sprejeti, v pomoči ključna. Takrat imajo oporo. K sreči so otroci 'narejeni' tako, da se zelo hitro odzovejo na dobro ter se tudi zelo hitro vključujejo in sprejemajo," meni Baloh, ki je dolga leta delal kot ravnatelj OŠ-ja Koper in vodil prvi evropski projekt Izzivi medkulturnega sobivanja za boljše vključevanje otrok priseljencev v slovensko družbo, v okviru projekta ZRC SAZU Le z drugimi smo pa poteka izobraževanje učiteljev za delo z učenci tujci.

OŠ Livada v Ljubljani je ena izmed 90 v Sloveniji, ki izvaja projekt Izzivi medkulturnega sobivanja. Pri učenju slovenščine učence razdelijo po starosti in glede na predznanje slovanskih jezikov. Tako oblikujejo tudi manjše skupine po 10-12 učencev, razlaga učiteljica v pripravljalnici slovenskega jezika Alenka Trauner. "Ko se začnejo učiti jezika, je vedno težišče na besedišču, zelo hitro se morajo učiti in odgovarjati pri vrsti predmetov v slovenščini. Zato imajo na šoli veliko pomoči učiteljev, ki jim pomagajo in prilagodijo snov, tudi sprašujejo jih posebej," pojasnjuje Alenka Trauner.

Poleg večje kvote ur slovenščine ob večjem številu učencev tujcev v osnovnih šolah intenzivni tečaji slovenščine na OŠ-ju Livada namesto dveh zdaj trajajo tri mesece, več je tudi didaktičnih sredstev, veliko jih ustvarijo tudi učitelji sami. "Ključna stvar je, da čustveno pomagamo otrokom, da se počutijo sproščeno, da nam zaupajo, da vedo, da smo tukaj zaradi njih in da jim želimo pomagati, in potem čisto vse steče. To je naložba v njihovo prihodnost," poudarja učiteljica multiplikatorka v okviru projekta na OŠ-ju Livada Slađana Jović Mićković.
Posvečenost učiteljev znajo ceniti tudi starši. Oče učencev omenjene osnovne šole Leunisa in Laurite, Shpend Seferqaj, se spominja, kako težki so bili začetki njegove hčere pred dvema letoma: "Na začetku je imela veliko težav, a se je njena takratna učiteljica Marjeta Bilban potrudila za mojo hčerko kot za svojega otroka. Tudi učiteljica Slađana ji je vsakič pomagala, ko je pisala test ali je morala ustno odgovarjati, pomagala ji je tudi narediti naloge," pravi Shpend Seferqaj.

Pozitivna naravnanost šol do večkulturnosti
Starši se na šolo obračajo kot na institucijo, ki jim lahko veliko ponudi, ker dajo v šolo svojega otroka – to je največ, kar imajo, ugotavlja Anton Baloh: "In na šoli sprašujejo tudi po drugih podatkih in naslavljajo na šolo druga vprašanja, ki niso povezana s šolo. Zato tukaj pogrešam malo medresorskega usklajevanja kakšnih točk, kjer bi ti starši, te družine te podatke dobivali – da to ne bi bila samo šola, ampak da bi bilo to nekje zbrano. Šola ima danes v tem našem sistemu pomembno vlogo. Zlasti za mame je to pomembno, ker so dejansko tiste, ki skrbijo za otroka v veliko primerih, ker očetje delajo. Takrat šola stopi v ospredje s šolsko svetovalno službo in z učitelji pomaga: mislim, da je naš sistem kar dober, vključujoč, kar pomeni tudi močno vrednoto za naprej, kar tudi Evropa ceni."