Avstrijski zakon o boju proti plačilnemu in socialnemu dampingu, ki je začel veljati 1. januarja uvaja izredno zaostrovanje določenih pogojev dela slovenskih obrtnikov in prevoznikov v Avstriji, je na izredni seji odbora DZ-ja za delo povedal Franc Breznik (SDS). Dejal je, da gre za tipične ukrepe, namenjene tudi zastraševanju.

Ukrepi so po Breznikovih besedah že v osnovi pretirani in nesorazmerni z evropskimi določili, pri čemer je izpostavil predvsem zelo visoke globe za kršilce. Poudaril je, da avstrijska podjetja takšnih omejitev pri nas niso deležna, zato bi bili po njegovem mnenju povračilni ukrepi ena od možnosti, če zadeve ne bo mogoče rešiti drugače.

Prevozniška dejavnost, ki jo bo po Breznikovih besedah zakonodaja najbolj prizadela, zaposluje 18.000 Slovencev in ustvari 17 odstotkov BDP-ja. Presodil je, da želi Avstrija z izrinjanjem tujih podjetij pridobiti monopol v srednji Evropi na področju logistike.

Jožef Horvat (NSi) je izpostavil, da nikakor ne želijo posegati v notranjo pravno ureditev Avstrije, temveč bi radi le preverili, ali je nova avstrijska zakonodaja skladna z evropskim pravom.

Pogačar: Nedopusten poseg v temelje EU-ja
Državni sekretar na ministrstvu za delo Peter Pogačar, državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti in državna sekretarka na ministrstvu za zunanje zadeve Darja Bavdaž Kuret so se strinjali, da gre za ureditev, ki nedopustno posega na področje pravice do prostega pretoka storitev, ene od temeljnih vrednot EU-ja.

Kot so pojasnili, se ministrstva z zadevo aktivno ukvarjajo in so že sprejela določene ukrepe. Cantarutti je izpostavil, da bodo vladi kot skrajni ukrep predlagali tudi tožbo proti Avstriji na sodišču EU-ja, a je treba predtem izkoristiti vsa druga sredstva.

Kaj bo storila višegrajska četverica
Eno od teh je združeni nastop z državami višegrajske četverice, ki jih nova zakonodaja prav tako zadeva. Vodja sektorja za storitve na gospodarskem ministrstvu Franc Stanonik je ob tem poudaril, da avstrijski organi nadzor izvajajo veliko bolj intenzivno na območjih, ki mejijo na Slovenijo.

Dodal je, da so na ministrstvu že začeli resne pogovore o ustanovitvi slovenskega paritetnega sklada za gradbeno panogo, s čimer slovenskim podjetjem, ki poslujejo v Avstriji, ne bi bilo treba plačevati dvojnih dajatev.

Vloga Evropske komisije
Razpravljavci so izpostavili tudi vlogo evropske komisarke za promet Violete Bulc, ki bi se morala predvsem po mnenju opozicijskih poslancev v tem primeru bolj zavzeti za Slovenijo. Najostrejši je bil Marijan Pojbič (SDS), ki je odziv vlade na problematiko ob tem označil za "blago rečeno, mlahav".

Jasna Murgel (SMC) je ob tem spomnila, da je naloga evropskih komisarjev predvsem zastopati interese EU-ja, in ne interesov posameznih držav članic. Povedala je, da je sodišče EU-ja v preteklosti v podobnih primerih že odpravilo nekatera določila.

Predvsem Breznik in Horvat sta kot enega od možnih ukrepov v postopku reševanja zapleta navedla poročanje predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju, ko bo spomladi na obisku v Sloveniji. Predsednik odbora Uroš Prikl (DeSUS) je ob tem opozoril, da izguba zaupanja v EU v trenutnih razmerah nikakor ni dobra, česar bi se morali zavedati predvsem v Bruslju.

Nadaljnji dialog z bruseljskimi institucijami je obljubil tudi vodja sektorja za dvostransko gospodarsko sodelovanje na zunanjem ministrstvu Franc But. Povedal je, da je ministrstvo stalnemu predstavništvu Slovenije v Bruslju izdalo navodilo, naj podpira pritožbe, vložene na Evropsko komisijo.

Avstrija pomembna partnerica
Kot so poudarili razpravljavci, je Avstrija za Slovenijo zelo pomembna gospodarska partnerica, a ji kljub temu ne smemo dovoliti kršitev nečesa, kar velja oziroma bi moralo veljati v enakem obsegu za vse države članice.

Kaj je dejansko odločil odbor
Odbor je na glasovanju brez glasu proti podprl dopolnilo k predlogu priporočila vladi, s čimer ji priporoča, da nadaljuje dejavnosti za zaščito prostega pretoka delavcev Evropske unije. Problematiko napotenih delavcev in prevoznikov pri opravljanju dela v Avstriji naj še naprej rešuje na široki ravni in o izvedenih dejavnostih poroča DZ-ju.