Potem ko bo vlada potrdila predlog proračuna, se bo postopek nadaljeval v DZ-ju, kjer na proračunske dokumente vsako leto čakajo najpozneje do 1. oktobra. Foto: BoBo

Za prihodnje leto je meja izdatkov določena pri 10,450 milijarde evrov, za 2021 pa pri 10,455 milijarde evrov. "Potrebe so bile kljub rekordni ravni odhodkov višje, a na neki točki smo se morali ustaviti. Nihče ni v celoti zadovoljen, nihče pa ne bi smel biti nezadovoljen," je to komentiral minister za finance Andrej Bertoncelj. Splošno gledano, so vsi dobili več, razen ministrstva za finance, kjer se zaradi aktivnega upravljanja z dolgom zmanjšujejo odhodki za obresti, je povedal. Natančnejše številke bodo sicer objavljene v kratkem.

Minister za finance je na novinarski konferenci po seji vlade povedal, da je ministrski zbor sledil trem ključnim prioritetam – razvoju, sociali in plačam, vlada pa na eni strani misli na blaginjo, na drugi pa na stabilnost. "Mislili smo tudi na jutri," je zagotovil in dodal, da so tudi v celoti spoštovali zakon o fiskalnem pravilu.

Priznal je, da je bilo tudi tokrat zahtev in želja po posameznih uporabnikih več od zmožnosti, želja je bilo za okoli 600 milijonov evrov več, pogajanja niso bila lahka. "Trdo smo se pogajali, da smo pričakovanja spravili v dovoljeni obseg proračunskih odhodkov," je navedel in pristavil: "Čezmerni porabi smo rekli odločen ne in jih uskladili v okvir 10,450 milijarde evrov."

Spomnil je tudi na sporazum z javnim sektorjem glede plačnih ukrepov s konca lanskega leta, v skladu s katerim so povišanja odhodkov za plače vključili v proračunski razrez. Od 290 milijonov evrov višje zgornje meje proračunskih odhodkov glede na 2019 je tako na povišanje plač odpadlo nekaj več kot 50 odstotkov te številke, preostanek pa so razvojno naravnani projekti.

Koalicija je sicer že pred tem dorekla, da bosta prioriteti v prihodnjih dveh letih zdravstveni in pokojninski sistem, a po današnjem sestanku koalicije pred sejo vlade iz izjav predstavnikov koalicijskih strank ni bilo veliko zadovoljstva s predvidenim proračunskim razrezom. Kljub rekordno visokemu proračunu v koaliciji namreč ocenjujejo, da bo posameznim ministrstvom pripadlo premalo sredstev.

Vlada je za posamezne posredne in neposredne proračunske uporabnike postavila najvišjo dovoljeno porabo, ti pa bodo zdaj imeli nekaj tednov časa, da pripravijo svoje finančne načrte. O njih bodo nato tekla usklajevanja s finančnim ministrstvom, nato pa bo vlada potrdila končni predlog proračuna.

Proračunski uporabnikProračun 2019Razrez 2020Razrez 2021

v 1000 evrihv 1000 evrihv 1000 evrih
________________________________________________________


ministrstvo za finance2.601.238,902.549.216,602.634.737,90
ministrstvo za notranje zadeve359.677,60417.636,60413.189,40
ministrstvo za zunanje zadeve90.955,1099.615,50110.612,20
ministrstvo za obrambo503.941,40530.252,50561.179,40
ministrstvo za pravosodje77.264,9076.345,1093.038,50
ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo274.454,20317.893,50280.150,90
ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano467.915,20475.000,00467.000,00
ministrstvo za infrastrukturo844.706,10860.335,60794.211,00
ministrstvo za okolje in prostor374.561,20320.000,00294.612,20
ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti1.598.698,701.643.886,401.628.283,50
ministrstvo za zdravje189.205,90197.825,20193.742,60
ministrstvo za javno upravo191.301,70217.939,20212.949,60
ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport1.964.514,602.071.330,302.100.370,30
ministrstvo za kulturo193.315,40195.935,10190.724,90
skupaj vladni proračunski uporabniki*9.886.680,1010.158.335,0010.153.777,90
skupaj nevladni proračunski uporabniki**63.567,5062.084,6064.725,80
skupaj pravosodni proračunski uporabniki***209.833,40229.580,40236.496,30

Zviševanje stopnje integritete

Vlada je tudi potrdila predlog novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki spreminja oz. dopolnjuje ukrepe na področju boja proti korupciji s ciljem zviševanja stopnje integritete in omejevanja korupcijskih tveganj. Novela med drugim spreminja postopek imenovanja funkcionarjev KPK-ja in reorganizira njeno delo.

Predlog konkretneje opredeljuje tudi pogoje za funkcionarsko mesto v Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Kot je razvidno iz besedila, objavljenega med vladnimi gradivi, novela med vsebinske pogoje za imenovanje funkcionarjev dodaja pogoj osebnostne primernosti.
Namesto dosedanje izbirne komisije predlog uvaja kandidacijsko komisijo, ki bo preverila izpolnjevanje pogojev kandidatov, dokončno izbiro funkcionarjev pa prepustila predsedniku republike.

Predlog širi tako krog zavezancev glede prepovedi nasprotja interesov kot tudi krog zavezancev za prijavo premoženjskega stanja. Za funkcionarje, ki zasedajo najbolj odgovorne položaje, pa določa spletno objavo podatkov o spremembah premoženjskega stanja.

Sprememba delovnega časa v organih državne uprave
Vlada je spremenila uredbo o delovnem času v organih državne uprave. Z njo drugače ureja premakljiv delovni čas in posledično tudi obvezno prisotnost v vladnih službah, ministrstvih in organih v sestavi ministrstev. Uredba po novem začetek delovnega časa določa med 7. in 9. uro, konec delovnega časa pa med 15. uro in 17.30. Posledično se spreminja tudi del uredbe, ki ureja obvezno prisotnost javnega uslužbenca na delovnem mestu, ki bo po novem od 9. do 15. ure. Doslej veljavna uredba je začetek delovnega časa določala med 7.30 in 9. uro, konec delovnega časa pa med 15.30 in 17.30, v petek pa med 14.30 in 16.30. Obvezna prisotnost ob petkih ostaja nespremenjena.

Zakon o zdravilih po evropskih pravilih

Vlada je določila besedilo predloga novele zakona o zdravilih, pri katerem gre za manj zahtevno uskladitev zakona s pravom EU-ja. Pri preskrbi z zdravili iz človeške plazme zakon ne bo več opredeljeval prednostne preskrbe z zdravili iz plazme, pridobljene v Sloveniji. Poleg tega bo natančneje oziroma pravilneje določal opredelitev za biološko zdravilo v postopku za pridobitev dovoljenja za uporabo v humani in veterinarski medicini.

Obenem pa bo podrobneje opredeljeval izraz "zaščitna elementa" na zunanji ovojnini zdravila. Ta obsega oznako v obliki dvodimenzionalne črtne kode, ki omogoča identifikacijo posameznega pakiranja zdravila in preverjanje njegove avtentičnosti, ter pripomoček za zaščito pred poseganjem v zdravilo, s katerim se lahko preveri, ali se je posegalo v ovojnino zdravila.

31,5 milijona evrov za odpravo škode

Vlada je tudi sprejela program odprave neposredne škode na stvareh zaradi lanskih neurij s poplavami, za kar bo skupaj v naslednjih letih namenjenih 31,5 milijona evrov. Za izvedbo prioritetnih obnov je v letošnjem proračunu na voljo 15 milijonov evrov.

Pred tem se je seznanila s končno oceno neposredne škode na stvareh zaradi posledic neurij s poplavami med 4. in 6 majem 2018, 8. junija 2018, 13. julija 2018 in 29. ter 30. oktobra 2018 ter ugotovila, da skupna končna ocena neposredne škode dosega 68,1 milijona evrov ter tako presega prag 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2018 oz. 2,9 milijona evrov za pomoč v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč.