Andrej Bertoncelj, finančni minister. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Andrej Bertoncelj, finančni minister. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

"Slovenci potrebujemo strateške cilje, s katerimi se lahko poistovetimo. Zadajmo si neke višje cilje in jih poskušajmo uresničiti. Potrebujemo pakt za razvojni preboj," je zbranim predstavnikom univerz, revizorjev, odvetnikov, regulatorja finančnega trga ter različnih podjetij in bank, ki danes in v sredo razpravljajo na temo Naj pristanek ne bo trd, dejal finančni minister Andrej Bertoncelj na finančni konferenci v Portorožu.

Evropska komisija nam ohranja napoved rasti na 3,1 odstotka

Čeprav je predstavnik ožjega vodstva ameriške centralne banke Egon Zakrajšek povzel nekajmesečne napovedi, da je "recesija za vogalom", je Bertoncelj glede obetov optimističen. Veseli ga, da v našem besednjaku ni več besede kriza in da so napovedi za Slovenijo – ob nekoliko slabših za Evropsko unijo – dobre. "Veseli me, da je letos dobro leto in da so izgledi za prihodnje leto solidni," je dejal.

Proračunske številke v prvih štirih mesecih kažejo na uravnoteženje javnih financ, razlike je le še za nekaj manj kot 10 milijonov evrov. Načrtovano se po njegovih besedah izpolnjuje in gre v smer napovedi, da bo letos proračunski presežek dosegel 0,8 odstotka BDP-ja. "Ob tem se Slovenija tudi zelo dobro razdolžuje, tako v absolutnih kot relativnih številkah," je dodal.

Minister se tako ustavne presoje proračunskih dokumentov ne boji, saj najnovejši podatki in izračuni fiskalnega sveta, ki bedi nad uresničevanjem v ustavi zapisanega fiskalnega pravila, kažejo, da je proračunska poraba skladna s predpisi. Zdaj smo celo za nekaj več kot 50 milijonov evrov v plusu.

A ti izračuni so "gibljiva tarča", je ob tem poudaril, saj se nenehno spreminjajo. "Dejansko stanje bo znano šele čez dve ali tri leta, ko bodo vsi podatki dokončni. Zdaj so to le ocene, ki pa se z dodajanjem najnovejših podatkov spreminjajo," je pojasnil.

Glede sprememb na davčnem področju je povedal, da s socialnimi partnerji pretresajo predlog, da bi se začetna stopnja obdavčitve kapitalskih dobičkov povečala s 25 na do 30 odstotkov, hkrati pa je zatrdil, da bo ostala cedularna in da se bo v 20 letih, tako kot velja zdaj, znižala na nič. Spomnil je na prispevno razbremenitev regresa in pozval, naj ljudje ta denar porabijo v Sloveniji.

Zakrajšek, ki iz ameriške centralne banke odhaja v banko za mednarodne poravnave, je zbranim predstavil razmere na trgih in ocenil, da kazalniki v ZDA kažejo na nekaj manj kot 60-odstotno verjetnost recesije. To ekonomisti sicer neradi napovedujejo, je dejal in ocenil, da bo do nje prišlo, vprašanje pa je, kdaj.

Egon Zakrajšek je Slovenec v ožjem vodstvu ameriške centralne banke. Foto: BoBo
Egon Zakrajšek je Slovenec v ožjem vodstvu ameriške centralne banke. Foto: BoBo

Kaj bi lahko sprožilo recesijo
Recesijo bi lahko sprožil nepričakovan kreditni dogodek, saj je svetovno gospodarstvo precej zadolženo, ali zaostritev trgovinske vojne, pri čemer Zakrajška skrbi zlasti to, da bi se zgodila trgovinska vojna med ZDA in Evropo, kjer se rast obeh gospodarstev ohlaja.

Kot je še naštel, bi lahko recesijo sprožila Kitajska, katere presežek na tekočem računu plačilne bilance bo prej ali slej prešel v primanjkljaj in bo morala v prodajo ogromnih dolarskih rezerv, ali pa izguba kredibilnosti ameriške centralne banke.

Opozoril je, da centralne banke, ki so prejšnje recesije nevtralizirale s politiko obrestnih mer, za to nimajo več manevrskega prostora. Koridor, v katerem so se gibale obrestne mere pred krizo in na koncu krize, se je vsakokrat znižal in se je v Evropi približal ničli, je pojasnil.

Kdo bo vodil ZDA
Na vprašanje, kakšna je verjetnost, da bo ameriški predsednik Donald Trump izvoljen še za en mandat, je odgovoril, da je velika. "Politična polarizacija je v Ameriki zelo velika. Na obzorju ni osebe, ki bi jo bila sposobna premostiti. Medtem ko na demokratski strani trenutno ni kandidata, ki bi stranko združil, ima Trump zelo stabilno bazo," je pojasnil.

To, ali bi moral predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija naslediti nekdo s severa ali juga Evrope, pa je po njegovem mnenju vseeno. "Centralne banke so kljub veliki moči, ki jo imajo, zelo omejene, saj je njihovo delovanje začrtano z zakoni. Vodenje ni povezano z osebnostjo," je sklenil.

Ekonomist Zakrajšek svari pred recesijo