Zaradi epidemije koronavirusa ni bilo blagoslovov jedi v cerkvah. Foto: BoBo
Zaradi epidemije koronavirusa ni bilo blagoslovov jedi v cerkvah. Foto: BoBo

Velika sobota je v Katoliški cerkvi dan celodnevnega čaščenja Jezusa v grobu, kamor so ga simbolično prenesli po smrti na veliki petek. Na ta dan verniki obiskujejo njegov grob v cerkvah, čez dan pa v njih potekajo blagoslovi velikonočnih jedi.

Letos zaradi varnostnih ukrepov obiskovanja groba ni bilo, prav tako ne množičnih blagoslovov jedi. Je pa, kot so določili škofje, veljaven blagoslov jedil, podeljen po televiziji ali radiu.

Ljubljanski nadškof in metropolit ter predsednik Slovenske škofovske konference je vernike med drugim nagovoril na vladni tiskovni konferenci in dejal, da živimo v izjemnem času, ko si "nihče niti v najbolj morastih sanjah ni mogel predstavljati razmer, v katerih smo se znašli, ne samo mi, ves svet".

"V vseh nas je pričakovanje, da bomo končno zaživeli svobodno. Če hočemo ostati na kolikor toliko varni poti, bomo morali v svobodo vstopati postopno, zelo previdno," je dejal nadškof Zore. Kot je dodal, bodo morali tudi škofje skupaj s strokovnjaki še razmisliti, s kakšnimi koraki odpirati pastoralno življenje po župnijah, da z nepremišljenostjo ali neučakanostjo ne bi izničili vsega prizadevanja v teh tednih. Foto: MMC RTV SLO

Spomnil je, da je pandemija novega koronavirusa spremenila življenja več milijard ljudi na planetu, zaprla je vrata naših domov, skrajšala naše poti, najbrž bo zaznamovala tudi naše socialne in ekonomske razmere. "Kdo ji lahko ukaže, do kod sme in kje je njena meja? Kdo je odgovoren za njeno omejevanje, kdo jo lahko premaga? Vlada, razne službe, zdravstveni delavci? Vsi ti pa še mnogi drugi. Vsi skupaj in vsak posebej smo dovolj močni, da epidemijo omejimo in na koncu tudi premagamo, če se bo vsak izmen nas ravnal odgovorno in prispeval svoj delež k zajezitvi te bolezni," je poudaril. Tako se ob letošnjih velikonočnih praznikih odpovedujejo mnogim "zunanjim izrazom praznovanja vstajenja". Čemu bi namreč služilo slovesno zbiranje na veliko noč in velikonočni ponedeljek, če bi čez dober teden ali deset dni razočarano poslušali o naraščajočem številu okuženih in umrlih, je dejal.

Zore je vse povabil, da pripravijo velikonočna jedila in sodelujejo pri blagoslovu jedil, ki ga je TV Slovenija prenašala iz Maribora. Vernike je tudi povabil, da se v nedeljo ob 8. uri zberejo na velikonočnem zajtrku, ki ga bodo imeli ob isti uri po vseh domovih. Ob 10. uri bo v nedeljo tudi prenos maše iz mariborske stolnice. Za ponedeljek, ki je tradicionalno namenjen obisku sorodnikov in prijateljev, pa je Zore pozval, naj ostanemo doma in namesto obiska pokličemo starše, druge sorodnike in tiste, ki jih že dolgo nismo obiskali.

Blagoslov velikonočnih jedi, posnetek iz mariborske stolnice
Velikonočni utrinki 10-članske družine iz Prlekije
Sedemčlanska družina iz Stročje vasi z utrinki velikonočne sobote
Na Krasu z velikonočnimi košaricami obdarovali varno hišo in ranljive starejše

Blagoslovi iz avtomobila

V nekaterih krajih so imeli blagoslove iz avtomobila. V Brežicah je takšen blagoslov potekal od 11. ure do 12.30. Najprej v starem delu Brežic, nato po brežiških ulicah, na koncu pa še po vaseh brežiške župnije.

Večerne velikonočne vigilije so škofje brez fizične navzočnosti vernikov obhajali v svojih stolnicah, duhovniki pa v župnijskih cerkvah.

Papež Frančišek je slovesno vigilijo vodil v baziliki Sv. Petra v Vatikanu.

Evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj, kar pa je letos iz varnostnih razlogov odpadlo. Prav tako pripravijo jedi za nedeljski velikonočni zajtrk, vendar jih ne blagoslavljajo.

Pogovor z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem
Velikonočna vigilija v Vatikanu