Proti vsakemu posameznemu zakonu mora glasovati večina volivcev, poleg tega pa mora biti glasov proti najmanj 338.869. Foto: BoBo/Žiga Živulović
Proti vsakemu posameznemu zakonu mora glasovati večina volivcev, poleg tega pa mora biti glasov proti najmanj 338.869. Foto: BoBo/Žiga Živulović

Pritožba, ki so jo vložili Osveščeni prebivalci Slovenije, se nanaša na vse tri referendume. Predstavnik OPS-ja Ladislav Troha je za STA povedal, da so se v splošnem pritožili na postopek izvedbe referendumov in volitev. Po njegovih besedah namreč volilne komisije sporočajo volilno udeležbo do 10. oz. do 16. ure, ne sporočajo pa volilne udeležbe do 19. ure. Troha sklepa, da volilne komisije volilne udeležbe ne ugotavljajo iz imenikov, ampak iz preštetih glasovnic, ob tem pa sumi, da to počnejo, da se v volilne skrinjice dodajajo vnaprej obkrožene glasovnice.

Zato Troha vrhovnemu sodišču predlaga revizijo referendumskega izida na način, da posebna komisija, sestavljena iz sodnikov in predstavnikov organizatorjev referendumske kampanje, prešteje vse glasovnice ter to številko primerja s številom volilnih udeležencev, označenih v volilnem imeniku.

Prispela ena pritožba na izide referendumov
Kaj bo storilo vrhovno sodišče? Foto: BoBo
Kaj bo storilo vrhovno sodišče? Foto: BoBo

Bo sodišče pritožbo zavrglo po hitrem postopku?

Jolanda Lebar je za Prvi poročala, da ji je Troha dejal, da se ne strinjajo s tem, da se volilna udeležba sporoči dvakrat čez dan, ob 11. in ob 16. uri, zvečer ob 19. uri pa ne, ampak je končna udeležba znana šele, ko so preštete vse oddane glasovnice. Troha je prepričan, da to pušča prostor za različne nepravilnosti.

Sodišče ima za odločitev 30 dni časa, a Lebar je povedala, da to po njenem mnenju ne bo trajalo tako dolgo, saj je slišati komentarje, da pritožba vsebinsko sploh ni bila vložena na referendumski izid in da bo posledično zadeva takoj zavržena, ali pa se bo vrhovno sodišče razglasilo za nepristojno. To, kar piše v pritožbi, se namreč nanaša na delo volilnih odborov, za takšno pritožbo pa je čas tri dni po zaprtju volišč in ta rok je seveda že zamujen, je pojasnila.

Je še mogoče, da bodo vsi trije z referendumi potrjeni zakoni začeli veljati z novim letom? "Mislim, da ta možnost še vedno obstaja. Če bo vrhovno sodišče svojo odločitev sporočilo hitro, v par dneh, se lahko državni zbor že prihodnji teden seznani z izidi referendumov, kar potem odpira pot za objavo in uveljavitev vseh treh zakonskih novel še v tem letu," je za Prvi odgovorila Lebar.

11. januarja opozorilna stavka zdravnikov in zobozdravnikov

DVK ni seznanjen

Služba Državne volilne komisije s pritožbo ni seznanjena, je poročala TV Slovenija. DVK je poročila o izidih treh referendumov sprejel prejšnji četrtek. Zoper poročilo je lahko vsak volivec, ki je glasoval na referendumu, v treh dneh po objavi poročila vložil pritožbo na vrhovnem sodišču, ki o njej odloči v 30 dneh. Zoper odločitev vrhovnega sodišča pa pritožba ni dovoljena.

Poročilo o izidu referendumov tako še ni pravnomočno. Nadaljnja časovnica bo odvisna od tega, ali bo vrhovno sodišče o pritožbi odločilo takoj ali šele po praznikih.

Nato mora državni zbor v osmih dneh po pravnomočnosti razglasiti odločitev, sprejeto na referendumih. Zakoni bodo nato objavljeni v uradnem listu in bodo začeli veljati.