Bolniki, invalidi in starejši so že 51. jubilejno romali na Brezje. Foto: BoBo

Po besedah mariborskega nadškofa Alojzija Cvikla so se pri Mariji Pomagaj na Brezjah že tradicionalno zbrali, da bi se na tem svetem kraju duhovno in telesno okrepili, dobili nov pogum, novo moč, nove milosti, novo voljo, potrpežljivost za prenašanje nadlog bolezni, invalidnosti in starosti. "Nihče ni brez preizkušenj. Enim se vidi že na zunaj, da so bolni in trpijo, drugim se na zunaj ne pozna, vendar trpijo v svoji notranjosti," je dejal nadškof.

Spomnil je na apostola Jakoba, ki vernikom priporoča, da naj, ko jih zadenejo preizkušnje, prosijo Boga, kajti samo tako ne bodo razočarani, saj bodo čutili njegovo bližino in bodo rasli v stanovitnosti: "On namreč pošilja svojega Sv. Duha, ki nam med drugim daje dar moči, da se lahko soočamo s preizkušnjami, ki nas zadenejo."

51 romanje bolnikov, invalidov in ostarelih na Brezje

Dobri Samarijan se je znal ustaviti ob trpečem človeku

Opozoril je na priliko v evangeliju o dobrem Samarijanu, ki se je znal zaustaviti ob trpečem človeku in mu po svojih močeh pomagati. Evangelij nas po nadškofovih besedah usmerja k bližnjim, tistim, ki jih srečujemo na svoji poti in nas nagovarjajo. "Gospod tudi od nas pričakuje, da imamo odprte oči, da smo pozorni za ljudi in težave ljudi, še posebej, da smo pozorni na tiste, ki so v družbi spregledani, postavljeni v ozadje, da odgovorimo po svojih močeh in zmožnostih ter trpečim pomagamo," je poudaril Cvikl in dodal, da "nas Jezus vabi, da priliko prenesemo v življenje".

Kot je ugotovil, lahko najdemo nešteto razlogov, da ne naredimo več v odnosu do bolnikov, invalidov in starejših. In večkrat se zdijo ti razlogi na prvi pogled upravičeni. "Jezus, Božji Sin, pa nas vabi, da na trpljenje bližnjega odgovorimo z dejavno ljubeznijo in usmiljenjem," je pojasnil. Prilika o usmiljenem Samarijanu pa po nadškofovih navedbah govori še o drugi razsežnosti, to je o odnosu Boga do človeka. Spomnil pa je, da tudi papež Frančišek vedno znova uči poslušati ljudi v stiski, ko pravi: "Poslušati zna samo tisti, ki dopusti, da glas drugega resnično stopi vanj."

Nadškof je vernikom med drugim še sporočil, da bolezen, invalidnost, starost, lahko postanejo tudi milostni trenutek, priložnost za duhovno rast in zorenje v ljubezni. "To je lahko čas, ko lahko začutim, kako tudi v preizkušnji bolezni ostajam v božjem objemu," je dodal. Ob tej priložnosti se je zahvalil vsem, ki skrbijo za bolne in preizkušene brate in sestre, onemogle in bolne.

Prvo romanje leta 1969

Vsakoletno romanje invalidov in bolnikov na Brezje je začel ustanovitelj revije Ognjišče Franc Bole, ki je obiskoval invalide, da bi jih predstavil v rubriki Naši preizkušani bratje, ki v reviji obstaja še danes. Invalidi in nepokretni bolniki, ki so redko zapuščali svoj dom, so mu pripovedovali, da so osamljeni in da bi tudi oni radi poromali ter se srečali z drugimi preizkušanimi ljudmi. Tako je urednik prišel na idejo o posebnem romanju na Brezje.

Kot v napovedi letošnjega romanja na spletni strani Katoliške cerkve na Slovenskem pojasnjuje Božo Rustja, je bilo prvo romanje 19. avgusta 1969. Pozneje so mašo zaradi velikega obiska iz cerkve preselili na trg pred cerkvijo. Romanje je namreč iz skromnih začetkov prešlo v nekakšen narodni dan bolnikov, ki ga v Cerkvi po svetu sicer zaznamujejo na god lurške Matere Božje, 11. februarja, v Sloveniji pa tretjo soboto v juniju.

Poleg invalidov, bolnikov in starejših, ki jim je v prvi vrsti namenjeno, se romanja udeležujejo tudi njihovi domači in številni prostovoljci, ki pomagajo bolnim in ostarelim romarjem. Delijo jim okrepčilo, poskrbijo za morebitno zdravniško pomoč ali priskrbijo duhovnika za spoved in pogovor. Najzvestejši pomočniki so skavtska združenja, malteški vitezi in nekatere mladinske veroučne skupine. Romanje že od začetka organizira revija Ognjišče, letos pa se ji pri organizaciji prvič pridružuje Slovenska Karitas.

Romanje na Brezje v znamenju malteškega viteškega reda