Foto: UKC Ljubljana/Matej Povše
Foto: UKC Ljubljana/Matej Povše

V nadaljevanju seje koalicijske preiskovalne komisije o nabavah zaščitne opreme je nekdanji generalni direktor UKC-ja Ljubljana in aktualni minister za zdravje Janez Poklukar povedal, da so se na začetku epidemije sami lotili nabave zaščitne opreme in jo kupovali do 18. marca, ko so prejeli dopis ministrstva, da bo to prevzel zavod za blagovne rezerve.

Ker pa so bili dobavni roki dolgi in so jim zelo primanjkovale maske tipa FFP2 in FFP3, so v nekem trenutku preklicali vsa podjetja v Sloveniji, ki pri delu uporabljajo tovrstne maske, da so se dogovorili za donacije, s katerimi so lahko pokrili obdobje do dobave.

Imeli so le še za teden varovalne opreme, poleg tega so jih konec februarja začeli stalni dobavitelji obveščati, da ne morejo zagotavljati dobav in jih tudi niso. Poraba zaščitne opreme se jim je tudi močno povečala, denimo v letu 2019 so porabili dva milijona kirurških mask, samo marca 2020 pa 450.000.

Prvo pošiljko opreme so iz blagovnih rezerv prejeli konec februarja. Opreme pri svojih zaposlenih niso fizično omejevali, so pa morali delati z njo racionalno, je povedal Poklukar in dodal, da je takratni minister za zdravje Aleš Šabeder skušal situacijo, ki jo je podedoval iz prejšnjih obdobij, korektno peljati in je tudi želel podatke o zalogah po bolnišnicah itd. Poklukar je dejal, da Šabeder čez noč ni mogel obrniti položaja, saj denimo redni postopki dobav trajajo 40 dni.

V UKC-ju Ljubljana so se v dneh pred odločitvijo vlade, da priskrbi opremo za javne zavode, iz "čiste previdnosti" odločili, da naročijo za šest mesecev varovalne opreme, antibiotikov in drugih nujnih stvari, ter dodatnih 30 odstotkov teh potreb, je pojasnil nekdanji prvi mož UKC-ja Ljubljana.

Bolnišnice same iskale opremo

Direktorici novomeške in trboveljske bolnišnice Milena Zupan Kramar in Romana Martinčič sta pojasnili, da sta bolnišnici zaradi optimalnega ravnanja z zalogami v okviru sanacijskega programa v epidemijo šli z razmeroma majhnimi zalogami osebne varovalne opreme.

Ker je bila novomeška bolnišnica enotna vstopna točka za jugovzhodno regijo, so bile njihove potrebe še toliko večje. Zato so začeli ob težavah z dobavami in visokimi cenami opremo sami iskati na trgu, prejeli so nekaj donacij, sami pa so tudi šivali zaščitne maske.

Njihove potrebe po zaščitni opremi je zbiralo tudi ministrstvo za zdravje, prve zaloge, sicer minimalne, so iz blagovnih rezerv prejeli 3. marca lani, je pojasnila Zupan Kramar. Tudi pozneje zaščitne opreme niso nehali iskati sami, čeprav jih je ministrstvo sredi marca obvestilo, da pripravljajo skupno javno naročilo za vse bolnišnice.

Količine, ki so jih dobili iz blagovnih rezerv, niso bile zadostne, pa tudi kakovost zaščitne opreme ni bila ustrezna. Prve večje količine iz blagovnih rezerv so sicer dobili aprila in maja.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Večino opreme so bolnišnice nabavljale same

V celotnem obdobju epidemije so v novomeški bolnišnici po oceni direktorice približno 20 odstotkov zaščitne opreme dobili iz blagovnih rezerv, ostalih 80 odstotkov pa so si priskrbeli sami. Čeprav so se vsak teden "tresli", ali bo opreme dovolj, jim jo je vendarle uspelo sproti zagotavljati, tako da zaposleni in bolniki nikoli niso bili v nevarnosti, je dodala Zupan Kramar.

Martinčič je dejala, da so zaščitno opremo sami kupovali, čeprav so z ministrstva za zdravje dobili dopis, naj je ne nabavljajo sami, saj da jo bodo prejeli iz državnih blagovnih rezerv. "Ampak minimum smo morali imeti," je povedala. Kupovali so jo glede na ocene, koliko je bodo potrebovali, čeprav je bilo to težko oceniti, saj izkušnje s tako epidemijo niso imeli.

Iz državnih rezerv so prejemali manjše količine opreme. Martinčič sklepa, da zato, ker v prvem epidemičnem valu niso bili covidna bolnišnica. Težave z dobavami so zaznali že marca, zaradi česar, pravi, kakšno noč tudi ni spala. V določenem trenutku so imeli težave zlasti z dobavo razkužil. Čeprav se niso nikoli spopadali s hudim pomanjkanjem zaščitne opreme, pa so čisto na začetku epidemije nekoliko omejevali njeno uporabo, tako da so denimo kirurške maske nosili do štirih ur, ne pa do dveh.

Težave tudi na Ptuju

Da so bili na "tankem ledu", a nikoli niso prišli v situacijo, ko bi opreme popolnoma zmanjkalo, je povedala tudi direktorica Splošne bolnišnice Ptuj Anica Užmah. Tudi v tej bolnišnici ob začetku epidemije niso imeli velikih zalog, na začetku marca pa so se pojavile težave z dobavitelji ter z zagotavljanjem cen po sklenjenih pogodbah. "V tej paniki smo opremo naročali tam, kjer smo jo lahko, in sprejeli cene, kakršne so bile," je povedala Užmah.

Kako so se bolnišnice oskrbele z zaščitno opremo ob začetku epidemije?

Medtem so na ministrstvo za zdravje in zavod za blagovne rezerve začeli pošiljati prošnje za dobavo opreme. Prvo pošiljko so dobili 3. marca, količina zaloge je bila za njihove takratne potrebe precejšnja, za poznejše potrebe pa "kaplja v morje", je dodala direktorica. Potem ko so 18. marca od ministrstva dobili obvestilo o skupnem javnem naročilu, so vseeno nadaljevali svoje dejavnosti za nabavo zaščitne opreme, saj "glede na izkušnje temu nismo zaupali". Tako jim je vendarle uspelo zagotoviti, da opreme ni nikoli zmanjkalo, čeprav so bile zaloge res minimalne, je dodala direktorica SB-ja Ptuj.

V Slovenj Gradcu niso imeli hudih potreb po opremi

Tudi v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec so, potem ko so se konec januarja pojavile težave z dobavo zaščitne opreme, začeli preverjati drugačne možnosti in šli v nabave sami, je pojasnil direktor omenjene bolnišnice Janez Lavre. Obrnili so se tudi na ministrstvo za zdravje, kjer so jim pojasnili, da bodo prejeli vsa navodila. Kdaj so prvič prejeli opremo iz blagovnih rezerv, se Lavre ni spomnil, je pa povedal, da so dobili majhno količino, saj niso bili covidna bolnišnica.

V drugi polovici marca pa so po njegovih besedah začeli intenzivno sodelovati z ministrstvom, kamor so sporočali svoje potrebe po zaščitni opremi in bili v dnevnih stikih. Ko so 18. marca od ministrstva dobili dopis o centraliziranih nabavah, je Lavre prosil za navodila, kaj storiti z razpisi, ki so že v teku, in dobil odgovor, da jih lahko izpeljejo do konca. Podoben dopis so sicer bolnišnice prejele junija, a Lavre takrat ni zasedal funkcije direktorja slovenjgraške bolnišnice.

Lavre je še pojasnil, da v bolnišnici v prvem valu epidemije hudih potreb po zaščitni opremi niso imeli, saj niso sprejemali covidnih bolnikov. Kljub temu pa ocenjuje, da brez pomoči države sami ne bi mogli zagotoviti zadostne količine opreme.

Parlamentarna preiskava, ki jo je DZ odredil na zahtevo koalicije, se sicer večinoma nanaša na obdobje pred nastopom vlade Janeza Janše oziroma do razglasitve epidemije koronavirusa 12. marca 2020. V sklopu preiskave so že včeraj zaslišali šest direktorjev bolnišnic.