Preiskovalna komisija je zaslišala nekdanjo premierko Alenko Bratušek. Foto: BoBo

Sanacija bank v letu 2013 je bila ključna, da državi ni bilo treba zaprositi za mednarodno finančno pomoč in da je gospodarstvo znova začelo rasti, je pred preiskovalno komisijo DZ-ja glede DUTB-ja dejala takratna premierka Alenka Bratušek. Če bi bila sanacija opravljena prej, pa bi bila cenejša, je opozorila na odgovornost predhodnih odločevalcev. Bratuškova, ki je bila predsednica vlade od sredine marca 2013 do sredine septembra 2014, je menila, da bi morali več pozornosti nameniti tistim, ki so kopali bančno luknjo, ne le gasilcem, ki so požar gasili. To je po komisiji pod vodstvom Anžeta Logarja (SDS) namreč že druga preiskovalna komisija DZ-ja, ki se ukvarja s sanacijo bančne luknje.

Največjo luknjo izkopali Zvon Ena, Vegrad, T2 ...
Ob tem je navedla, da bi bila sanacija, če bi država banke sanirala leta 2011, dve milijardi evrov cenejša, ter tako pokazala na čas, ko je bil finančni minister Franci Križanič in guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. "Ocenjujem, da so bile ključne napake narejene v letih 2010 in 2011, ko se ni pravočasno ukrepalo," je dejala. Poleg tega so podatki o tem, kdo so podjetja, ki so naredila največjo luknjo v bilancah bank, jasni: Zvon Ena (165 milijonov evrov), Vegrad (153 milijonov evrov), T2 (131 milijonov evrov), Zvon Dva (122 milijonov evrov), Merkur (107 milijonov evrov) in Sava (101 milijon evrov).

Marca 2013 je imela država denarja le za nekaj mesecev, finančni trgi pa so bili praktično zaprti, je opisala stanje, ob katerem ni bilo časa za iskanje kakšne druge poti za sanacijo, kot je bila tista, ki jo je začrtala prejšnja vlada in je predvidela tudi ustanovitev DUTB-ja.
Tudi Evropska komisija Sloveniji ni zaupala, po mnenju Bratuškove ravno zato, ker država v preteklih letih ni ukrepala, ter je menila, da bi bila najboljša možnost mednarodna pomoč in prihod trojke. A Bratuškova si takšnega scenarija – kot je bil npr. v Grčiji, ko so morali nižati pokojnine, plače in socialne transferje ter je bila vsaka nova tranša pomoči pogojena – ni želela. Zdaj je vesela, da jim je uspelo banke sanirati brez zunanje pomoči, ker je to pomenilo tudi hitrejše gospodarsko okrevanje.

Bratuškova in Čufer pričala pred parlamentarno komisijo

Bratuškova skeptična do DUTB-ja
Glede tega, da so ravnali po navodilih Evropske komisije, je dejala, da si niso mogli privoščiti, da bi tako obsežno državno pomoč – okoli pet milijard evrov – izpeljali brez soglasja Bruslja. Na vprašanje, ali se strinja s takratnim finančnim ministrom Urošem Čuferjem, da je bila sanacija bank "dobičkonosen posel", je dejala: "Ne bom rekla, da je bila dobičkonosna, je pa bila – z okrevanjem gospodarstva ter s tem, da nismo posegali v pokojnine in plače ter socialne transferje – nujno potrebna stvar." Želela bi si, je dodala, da bi bila s prodajo terjatev, prenesenih na DUTB, sanacija v celoti poplačana.

Z metodologijo ocenjevanja vrednosti premoženja bank se kot predsednica vlade ni ukvarjala, prav tako vlada ni pripravljala seznama terjatev za prenos, je odgovarjala na vprašanja glede prenosa terjatev na DUTB. Poleg tega ji ni znano, da sklep glede prenosa terjatev ni bil izveden tako, kot je bil sprejet (da nekatere terjatve, čeprav so bile na seznamu, niso bile prenesene na DUTB), kar trdi preiskovalna komisija.

Glede tega, ali je DUTB opravil svojo vlogo, je povedala, da podrobno s poslovanjem slabe banke, odkar ni več predsednica vlade, ni seznanjena, da pa "glede na vsa medijska razkritja in glede na primere, o katerih sem slišala v DZ-ju, vsekakor mislim, da je ni". O tem, da so nekateri dolžniki nato očiščene terjatve kupovali sami, je dejala, da so želeli z zakonsko določbo to preprečiti, a da so jih pravniki opozorili, da bi lahko bila takšna prepoved protiustavna.

Prav tako zaradi morebitne protiustavnosti niso razlikovali med tistimi lastniki podrejenih obveznic, ki so bili nepoučeni in so obveznice kupili na bančnem okencu, ter poučenimi vlagatelji, kot so bile zavarovalnice ali pokojninski skladi. Vendar če podrejenega dolga ne bi upoštevali pri sanaciji, bi ta stala okoli 600 milijonov evrov več.

Čufer: Napravili smo dobro delo
Dokapitalizacija bank konec leta 2013 je bila ustrezna, vloženi denar se je državi že povrnil, je pred preiskovalno komisijo DZ-ja glede zlorab v DUTB-ju ocenil finančni minister Uroš Čufer. O ustreznosti na DUTB prenesenih terjatev pa ne želi soditi.

"Na to obdobje sem resnično ponosen, napravili smo dobro delo," je na začetku o ravnanju med svojim ministrovanjem, od sredine marca 2013 do sredine septembra 2014, in reševanjem težave financiranja države pred preiskovalno komisijo DZ o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) dejal nekdanji minister Čufer, ki je presodil, da se je denar, ki ga je država namenila za sanacijo bank, že povrnil, z upoštevanjem izplačil DUTB-ja nazaj državi, prilivov iz privatizacije in prodaje terjatev, razlike v bruto domačem proizvodu (BDP) in prilivih iz tega naslova v proračun. "Ne le da se je (denar za sanacijo) povrnil; prepričan sem, da se bo izkazalo, da je bila operacija (reševanja bank) dobičkonosna," je dejal.

"Včasih dajemo signale, kot da nismo sami sposobni upravljati svoje države," je dvom Evropske komisije glede reševanja finančne krize pojasnil nekdanji finančni minister Uroš Čufer. Foto: BoBo

Na vprašanje, ali je bilo za dokapitalizacijo namenjenega preveč denarja, je odgovoril, da ga je bilo namenjenega "toliko, kot je bilo takrat potrebno". Vlada je takrat nadaljevala ukrepanje tako, ko je to zastavila prejšnja vlada – zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank je bil sprejet jeseni leta 2012 – saj je bila država v časovni stiski. Zakonodaja takrat je bila sicer sprejeta "na okopih", je dejal in spomnil na zahteve za referendum o ukrepih, ampak "ni bilo možnosti, da bi ubrali drugo pot".

Država je imela namreč omejen dostop do financiranja na mednarodnih trgih in vlada je želela ujeti jesensko okno za zadolžitev za refinanciranje. Zato so želeli ukrepe za prestrukturiranja bančnega sistema izvesti do poletja.

Sprva so načrtovali, da bi lotili tako, da bi dokapitalizirali vsako banko posebej in potem izvedli stresne teste (ki bi ustreznost dokapitalizacije potrdili ali ne), kar bi bil po njegovih besedah "ameriški" sistem, Evropska komisija pa je želela, da bi stvar izvedli na "evropski" način, torej s sistemskimi stresnimi tresti in oceno vrednosti aktive ter nato z dokapitalizacijo. To je zaradi časovnega zamika prineslo tveganje zaradi refinanciranja proračuna in tudi glede Probanke ali Factor banke, je dejal Čufer.

Nezaupanje Evropske komisije
Evropska komisija Sloveniji ni zaupala, je poudaril in spomnil na razdeljenost poslancev in tudi družbe ob sprejemanju omenjenega zakona. "Včasih dajemo signale, kot da nismo sami sposobni upravljati svoje države," ga takratna skepsa Evropske komisije ne čudi. Po njegovih besedah so imeli takrat občutek, da je želela komisija zavlačevati in da je iskala izgovore za to, da bi država pristala v postopku pomoči.

Glede izbiranja ocenjevalca vrednosti premoženja bank, predsednik preiskovalne komisije Jernej Vrtovec (NSi) je spraševal predvsem o domnevnem zavzemanju takratnega državnega sekretarja na finančnem ministrstvu Mitje Mavka, da bi bila to družba Deloitte, je dejal, da za nobenega izvajalca ni lobiral. Pri tem je pomembna kredibilnost izvajalca pregledov, je dodal, saj je ključno, da vsi deležniki zaupajo rezultatom. Tudi z metodologijo se kot minister ni ukvarjal, je dejal in dodal, da je bila to stvar regulatorja, Banke Slovenije.

O prenosu ali neprenosu nekaterih podjetij na DUTB ni želel ugibati. "Težko komentiram posamezne primere. Prišlo je do nekaterih ekscesov, ampak z njimi ste vi bolje seznanjeni kot jaz," je na Vrtovčeve pripombe o primeru ACH dejal Čufer.

DUTB bi morali prodati
O sklepanju svetovanih pogodb na DUTB-ju, npr. s podjetjem Quartz+co, katerega partner je bil glavni izvršni direktor DUTB-ja Torbjörn Mansson, v času ministrovanja je dejal, da je tovrsten nadzor stvar neizvršnih direktorjev. Kot ministra ga je zanimalo to, da se izvede prenos terjatev in začne prestrukturiranje podjetij, v operativno delovanje slabe banke pa da se ni vključeval.

Za obstoj DUTB-ja zdaj ni več nobenega razloga, je dejal Čufer: "Morali bi resno razmisliti, da bi DUTB prodali. Razmere na trgu so dobre, vrednotenje je na vrhuncu, denarja je veliko. Če bomo to še nekaj časa vlekli, pa lahko cena in vrednost portfelja padeta. Poslabšanje gospodarske rasti je namreč že na vidiku."

Pred komisijo DZ-ja, ki ugotavlja zlorabe DUTB-ja, so do zdaj pričali še državni sekretar na finančnem ministrstvu v času sanacije bank Mitja Mavko, eden od takratnih izvršnih direktorjev DUTB-ja Janez Škrubej, takratna člana sveta Banke Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo in Janez Fabijan ter takratna prva moža NLB-ja in Nove KBM Janko Medja in Aleš Hauc. Foto: DZ/Matija Sušnik