Bojan Balkovec
Bojan Balkovec je profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Foto: MMC RTV SLO/ A.S.

Vlada je bila rezultat dogovora med slovenskimi politiki. Popoldne 31. oktobra 1918 so se tako predstavniki Slovenske ljudske stranke in Narodne napredne stranke sestali v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani (danes je v tej stavbi Pravna fakulteta) in ustanovili vlado.

Bojan Balkovec
Razglas
Predsednik vlade Pogačnik je v dnevnem časopisju državljanom predstavil Narodno vlado in njene zaveze. Foto: MMC RTV SLO/ A.S.

Po drugi svetovni vojni je »morala« biti v javnosti prisotna seveda le vlada iz Ajdovščine. Tudi po osamosvojitvi ni bilo nič drugače, saj so pogosto kot prvo slovensko vlado omenjali Peterletovo.

Bojan Balkovec
Josip Pogačnik
Predsednik prve vlade je postal Josip Pogačnik iz Slovenske ljudske stranke.

Neprimerno je ocenjevati ali vrednotiti neko delo, če mi vemo za posledice nekih dejanj in jih lahko vrednotimo, akterji pa so ta dejanja izvajali v dobri veri za najboljše rezultate.

Bojan Balkovec

Letos bomo praznovali 90. obletnico ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je Slovencem prinesla tudi prvo narodno vlado. Njen pomen je v laični in politični javnosti pogosto spregledan, zato se je MMC pogovarjal z zgodovinarjem Bojanom Balkovcem, avtorjem dela Prva slovenska vlada 1918-1921.

V Ajdovščini vsako leto zaznamujejo spomin na ustanovitev prve slovenske vlade maja 1945. Toda izraz »prva« je problematičen. Zakaj?
Oznaka prva slovenska narodna vlada za vlado, ustanovljeno v Ajdovščini 5. maja 1945, je neustrezen, ker to ni prva vlada v časovnem smislu, niti ni bila prva narodna vlada. Ime narodna vlada so uporabili že jeseni 1918. Potem ko smo južni Slovani iz Avstro-Ogrske 29. oktobra 1918 ustanovili Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov, je bila dva dni pozneje v Ljubljani ustanovljena Narodna vlada SHS v Ljubljani. Vlada je bila rezultat dogovora med slovenskimi politiki, ustanovili pa so jo 31. oktobra. Narodna vlada je prva, ki je obvladovala večino slovenskega etičnega ozemlja, razen Primorske in Prekmurja. Konec decembra, po nastanku prve skupne vlade Kraljevine SHS, je vlada odstopila, a delo opravljala vse do konca februarja 1919.

Zakaj se vedno znova spregleda pomembnost dogodkov leta 1918?
Pomembnost dogodkov leta 1918 se ne spregleduje. Vsaj v zgodovinopisju je to nekaj, kar prepoznavamo, se zavedamo, raziskujemo in o tem pišemo. In to že ves čas po letu 1918. Drugo pa je najbrž vprašanje splošnega zavedanja nekaterih dogodkov iz preteklosti v družbi. Tu ima seveda pomemben vpliv politika. Po drugi svetovni vojni je »morala« biti v javnosti prisotna seveda le vlada iz Ajdovščine. Tudi po osamosvojitvi ni bilo nič drugače, saj so pogosto kot prvo slovensko vlado omenjali Peterletovo.

Kakšne pristojnosti je imela narodna vlada?
Narodna vlada SHS je bila najvišji upravni in zakonodajni organ. Izjema so bile pristojnosti v vojaških in zunanjepolitičnih zadevah. Te naj bi opravljalo Narodno vijeće v Zagrebu. A pogosto je tudi tu narodna vlada sama opravila kakšno nalogo in nato obveščala Zagreb. Tu je šlo predvsem za hitre odgovore na stanje na terenu, kjer bi bilo predhodno posvetovanje z Zagrebom izgubljanje časa oziroma priložnosti za pravilno ali primerno odločanje.

Kdo je preverjal njeno delo?
Težko bi rekli, kdo je delo vlade preverjal, razen seveda javnosti. Parlamenta ali podobnega organa ni bilo. Je pa bilo delo vlade v pravnem smislu urejeno z naredbo, v kateri so bile določene njene pristojnosti in pristojnosti njenih organov.

So ministri svoja mesta zasedli glede na rezultate kakšnih volitev? Kako so bili izbrani?
Zadnje volitve na Slovenskem pred letom 1918 so bile še pred začetkom prve svetovne vojne. Takrat je bila krepko najmočnejša Slovenska ljudska stranka. Takoj po nastanku Države SHS ni bilo mogoče izpeljati volitev in tako je bila razdelitev moči v vladi rezultat dogovora strank, in ne odraz dejanske politične moči. Izraza minister niso uporabljali, namesto tega so imeli poimenovanje poverjenik - da je bilo nekomu poverjeno neko delo ali naloga. Poverjeniki so svoje delo prevzeli kot predstavniki strank, poleg Slovenske ljudske stranke in Narodne napredne stranke so bili v vladi še socialdemokrati. Vsaj pri nekaterih lahko sklepamo, da so upoštevali tudi njihovo profesionalno dejavnost, npr. poverjenik za zdravstvo je bil dr. Anton Brecelj, zdravnik iz Gorice.

Katere resorje so pokrivali?
Iz Slovenske ljudske stranke so bili predsednik Josip Pogačnik in še šest poverjenikov: Janko Brejc za notranje zadeve, Karel Verstovšek za uk in bogočastje, Andrej Kalan za kmetijstvo, Lovro Pogačnik za narodno obrambo, Vladimir Remec za javna dela in Anton Brecelj za zdravstvo. Iz liberalnega tabora je bilo pet poverjenikov: Vekoslav Kukovec za finance, Ivan Tavčar za prehrano, Karel Triller za trgovino in industrijo, Pavel Pestotnik za promet in Vladimir Ravnihar za pravosodje. Socialdemokrat Anton Kristan je prevzel resor socialne politike.

Kaj menite, da je bil najpomembnejši dosežek vlade?
Ne zdi se mi primerno govoriti o najpomembnejšem dosežku, zato bi omenil nekaj uspešno opravljenih nalog. V prvi polovici novembra 1918 je vladi uspelo izpeljati umik okoli 379.000 vojakov nekdanje avstro-ogrske armade s soške fronte. Ob umiku ni bilo hudih incidentov, da pa so ga lažje izpeljali, so omejili ves preostali potniški promet. Z vlaki so prepeljali okoli 279.000 vojakov, okoli 100.00 jih je pešačilo. Po koncu vojne so na celotnem ozemlju nekdanje monarhije krožile brezvredne krone. Da bi preprečili nenadzorovan vnos velikih količin kron na slovensko ozemlje in zagotovili finančno stabilnost, so v začetku leta 1919 žigosali bankovce, ki so že krožili na našem ozemlju. Narodna vlada je uvedla tudi osemurni delavnik v večini industrijskih panog. Ne smemo spregledati tudi dela vlade, ko si je na različne načine prizadevala zavarovati slovensko etnično ozemlje. Kot vemo, meja z Avstrijo ni bila določena, na drugi strani pa je Italija v skladu z določili Londonskega pakta zasedla zahodno Slovenijo. Narodni vladi je uspelo organizirati vojsko, ki jo je potrebovala za obrambo narodnostnega ozemlja.

So sprejeli tudi kakšne, gledano z današnjimi očmi, nenavadne odločitve ali predpise?
Med predpisi, ki se lahko komu zdijo nenavadni, a so bili le odgovor na alkoholizem in socialne stiske, ob stavkah pa tudi strah pred nasiljem, so bile različne omejitve točenja alkoholnih pijač. Med varnostnimi ukrepi je bilo omejevanje gibanja mladine, mlajše od 17. let. Mladina se ni smela gibati po ulicah po 18. uri in ne pred 7. uro. Posebej so opozorili, da se mladina ne sme zbirati v gručah, in ne na kolodvorih. Ukrep je bil povezan tudi s prevažanjem avstro-ogrskih vojakov s soške fronte.

Kdaj in zakaj je prva slovenska vlada končala svoj mandat?
Narodna vlada je formalno končala z mandatom, ko je 23. decembra 1918 odstopila. Odstopila je potem, ko je bila v Beogradu sestavljena prva vlada nove združene države, Kraljevine SHS.

Bi morda delo in sodelovanje v vladi lahko na kakšen način primerjali z vladami v samostojni Sloveniji?
Primerjanje dela je nehvaležno, pravzaprav neprimerno. Delo vlade ali druge inštitucije zgodovinarji ne primerjamo z delom sorodnih inštitucij v drugem času. Eden izmed razlogov je, da ne moremo dela primerjati med seboj, saj je bilo delo opravljeno v različnih okoliščinah. Poleg tega je neprimerno ocenjevati ali vrednotiti neko delo, če mi vemo za posledice nekih dejanj in jih lahko vrednotimo, akterji pa so ta dejanja izvajali v dobri veri za dosego najboljših rezultatov.

Je v spomin na prvo slovensko vlado kje postavljeno kakšno znamenje?
Ne spomnim se, da bi kje videl ali naletel na kakšno znemenje. Kot pomemben mejnik v slovenski državotvornosti bi se kakšna spominska plošča spodobila. Če ne ob letošnji devetdesetletnici ustanovitve, pa morda ob stoletnici. Primeren prostor bi vsekakor lahko bila stavba, kjer je bila vlada ustanovljena, torej današnja stavba Pravne fakultete v Ljubljani.

Ana Svenšek

Vlada je bila rezultat dogovora med slovenskimi politiki. Popoldne 31. oktobra 1918 so se tako predstavniki Slovenske ljudske stranke in Narodne napredne stranke sestali v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani (danes je v tej stavbi Pravna fakulteta) in ustanovili vlado.

Bojan Balkovec

Po drugi svetovni vojni je »morala« biti v javnosti prisotna seveda le vlada iz Ajdovščine. Tudi po osamosvojitvi ni bilo nič drugače, saj so pogosto kot prvo slovensko vlado omenjali Peterletovo.

Bojan Balkovec

Neprimerno je ocenjevati ali vrednotiti neko delo, če mi vemo za posledice nekih dejanj in jih lahko vrednotimo, akterji pa so ta dejanja izvajali v dobri veri za najboljše rezultate.

Bojan Balkovec