Predsednik republike Borut Pahor je na osrednji državni spominski slovesnosti položil venec pred spomenikom vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu v Ljubljani. Slovesnost sta s salvami iz pušk pospremila Garda Slovenske vojske in zvok trobil Policijskega orkestra.

Ob robu slovesnosti je Pahor v izjavi za medije izrazil upanje, da bo spomenik s svojo sporočilnostjo nagovarjal prihodnje rodove Slovencev v smeri, da se vojne in z njimi povezani dogodki ne smejo več ponoviti.

Pri polaganju venca so Pahorja v državni delegaciji spremljali predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, podpredsednica DZ-ja Meira Hot, ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav in načelnik generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš. Prisoten je bil še obrambni minister Marjan Šarec.

Pahor je v izjavi spomnil, da začetki spomenika segajo v leto 2009, ko je bilo odkrito množično grobišče v Hudi Jami, čemur sta sledila moralni šok in čustveni konsenz, da je treba te stvari urediti na primeren in dostojen način.

Sama postavitev spomenika je nato trajala nekaj časa, spremljale so jo tudi težave, vendar so te pozabljene, meni Pahor. Dodal je, da so spomenik ljudje sprejeli za svojega, ob čemer ga veseli, da je postal tudi del državnega protokola. Del protokola je sicer postal leta 2018, odkar je slovesnost polaganja venca del programa vseh uradnih obiskov visokih tujih državnikov in ob današnjem dnevu.

Spomenik po Pahorjevem mnenju nagovarja prihodnje rodove k zavezanosti miru in mirnemu reševanju sporov ter k medsebojnemu spoštovanju. "Lahko zgradimo svet brez sovraštva in brez sovražnega govora, brez neprijaznosti in nestrpnosti, ki nas lahko, če nismo dovolj zgodaj pazljivi, začnejo ogrožati," je opozoril Pahor.

Kovšca: Enaki moramo biti v spoštovanju tistih, ki jih ni več

Predsednik državnega sveta Kovšca pomen spomenika vidi v tem, da se pred njim lahko srečajo svojci vseh, ki so zapustili ta svet, izmenjajo kakšno besedo in se spravijo ter poenotijo v dobrem spominu na vse tiste, ki jih ni več.

Ob tem Kovšca upa, da se bo tradicija sprave razvijala še naprej. "Slovenci smo v marsičem različni, vsaj v enem pa bi morali biti enaki. V spoštovanju vseh tistih, ki jih ni več med nami, in dovoliti vsakemu, da spoštuje svoje na svoj način," je dejal.

Druge slovesnosti

Obrambni minister Šarec je v Kamniku položil venec pred spomenikom generalu Rudolfu Maistru, na pokopališču v Kamniku pa je položil venec Edvardu Peperku, ki je bil med prvimi žrtvami v vojni za Slovenijo.

Pri spomeniku padlim žrtvam na sv. Urhu sta potekala spominska slovesnost in polaganje vencev, nagovor je imel ljubljanski župan Zoran Janković.

Verski vidik praznika

Dan spomina na mrtve, ki je laična različica katoliškega praznika vsi sveti, izvira iz poganstva, ko so se v ljudeh v temačnih novembrskih dneh prebujale slutnje, da v njihova življenja vstopa skrivnostni svet umrlih; krščanstvo je poganskemu verovanju v vračanje duš umrlih dalo novo vsebino, je za Radio Slovenija dejal katoliški duhovnik Milan Knep.

Dan spomina na mrtve velikokrat pri ljudeh spodbudi pogovor o žalovanju za našimi ljubljenimi. Jezuit pater Ivan Platovnjak, ki v Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani vodi trimesečni program za žalujoče, ugotavlja, da je žalovanje tabu tema, ker nas opozarja na našo nemoč, minljivost. Pogosto tudi globoko verujoči ljudje doživljajo razcep ob smrti ljubljene osebe; globoko verujejo v vstajenje, hkrati pa v sebi doživljajo neizmerno žalost, ker ljubljene osebe ni več fizično z njimi.

Praznik spominjanja na mrtve, ki je bil dela prost dan že v Socialistični republiki Sloveniji, ko smo ga imenovali dan mrtvih, je v samostojni Sloveniji ohranil podobno vlogo in način zaznamovanja kot v družbenopolitičnem sistemu pred letom 1991.

Dan spomina na mrtve temelji na cerkvenem prazniku vseh svetih, s katerim Cerkev opozarja, da so poleg javno razglašenih svetnikov svetništvo skozi čas dosegli tudi drugi ljudje, ki pa so ostali neimenovani. Dan pozneje, 2. novembra, na dan vernih duš, pa se spominja vseh vernih rajnih. Vzhodna Cerkev je imela praznik vseh svetih že v 4. stoletju, prek Galije pa se je v 9. stoletju razširil v zahodno Cerkev.

Dobrodelni vidik

Ob dnevu spomina na mrtve smo lahko tudi dobrodelni. Podjetje Žale v Ljubljani je na stojnici pred cerkvijo sv. Križa prodajalo sveče v dober namen, zbrana sredstva pa bodo tokrat namenili Ustanovi za pomoč otroku z rakom. Potekala je tudi tradicionalna akcija Manj svečk za manj grobov v organizaciji fundacije Svečka.