Umik člena, ki onemogoča usklajevanje vrednosti plačnih razredov v javnem sektorju v prihodnjem letu, iz zakona o izvajanju državnega proračuna je nujen, vendar ne zadosten pogoj za to, da zaostritve sindikalnih aktivnosti, ki so jo napovedali za december, ne bi bilo, so pojasnili v sporočilu za javnost.

Odločitev vlade, da podpre dopolnilo, s katerim se sporni člen črta, sicer pozdravljajo in pričakujejo, da sprejeti zakon tega člena ne bo vseboval. Pri tem pa obžalujejo, "da se je člen, ki mu tudi strokovne službe DZ-ja očitajo potencialno neustavnost, povsem po nepotrebnem sploh znašel v predlogu". Ob tem pa v sindikatih poudarjajo, da črtanje omenjenega člena samo po sebi še ne pomeni, da bo do uskladitve vrednosti plačnih razredov dejansko prišlo.

Zato pričakujejo, "da bo vlada nemudoma nadaljevala pogajanja in sindikatom posredovala svoj predlog glede usklajevanja vrednosti plačnih razredov v letu 2024, ki bo zagotavljal, da bo vrednotenje delovnih mest sledilo rasti inflacije in s tem ohranjalo realno vrednost in kupno moč javnih uslužbencev". Prav tako pričakujejo, da se bodo pogajanja o tem vprašanju končala še pred koncem leta 2023.

Sindikati, ki delujejo v okviru pogajalske skupine in ki, kot so zapisali, predstavljajo večino sindikatov v javnem sektorju, pričakujejo tudi nadaljevanje in zaključek pogajanj o odpravi plačnih nesorazmerij in prenovi plačnega sistema. "Še vedno čakamo na vladni protipredlog glede zahtev, ki smo jih poleg usklajevanja plačnih razredov z inflacijo v letu 2024 na vlado naslovili že pred časom," so opozorili.

Več zahtev

Kot prvo zahtevo so navedli odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah na način, da se uvrstitve delovnih mest v javnem sektorju povišajo za šest plačnih razredov glede na uvrstitve v dogovoru iz leta 2018 in še dodatno tam, kjer se je vlada k temu zavezala v pisnih dogovorih.

Druga zahteva pa je implementacija novega plačnega sistema, vključno s plačno lestvico, na kateri se prvi plačni razred začne na ravni minimalne plače, z začetkom najpozneje s 1. januarjem 2025 in zaključkom najpozneje do 30. junija 2026, pod pogojem, da se plačna lestvica v letu 2024 uskladi z inflacijo.

"Zahtevamo, da vlada v teh pogajanjih uresniči neizpolnjene zaveze iz dogovora iz oktobra 2022," poudarjajo v omenjeni pogajalski skupini. Pri tem so izpostavili zavezo, da v javnem sektorju ne bo več osnovnih plač, nižjih od minimalne, ter dogovor glede odprave nesorazmerij v osnovnih plačah, kjer so bila po njihovih navedbah razhajanja med vladno in sindikalno stranjo še pred prekinitvijo pogajanj največja.

V povezavi s tem pričakujejo, da bo vlada upoštevala, na kar se je po njihovih navedbah v oddaji Odmevi ta teden skliceval tudi finančni minister Klemen Boštjančič, "da so nesorazmerja posledica popuščanja vlad najglasnejšim in najvplivnejšim skupinam v javnem sektorju". S tem "se lahko strinjamo, rešitev pa je iskati v ponovni vzpostavitvi razmerij, kakršna so bila pred takšnimi parcialnimi dogovori", so še dodali v izjavi za medije.

Poziv nevladnikov k usklajevanju socialnih prejemkov v celoti

Več nevladnih, humanitarnih in sindikalnih organizacij pa poziva vlado in državni zbor, naj se socialni prejemki družinam, dijakom in študentom prihodnje leto v celoti uskladijo z draginjo. Napoved o 70-odstotnem usklajevanju je po njihovem mnenju korak v pravo smer, "a to ni dovolj". Prepričani so, da se 19 milijonov evrov za uskladitev da zagotoviti.

Kot so navedli v sporočilu za javnost, je ob četrtkovi napovedi, da se bodo socialni transferji prihodnje leto uskladili za 70 odstotkov inflacije, tudi minister Boštjančič sam priznal, da tudi novi predlog znižuje življenjski standard ljudi. "Ni razloga, da bi ljudem otežili že tako težka življenja. Socialne prejemke družinam, dijakom in študentom bi bilo treba z draginjo uskladili v celoti, kot to določa veljavni zakon," so zapisali.

"Težko razumemo, da okrog 19 milijonov evrov predstavlja takšno breme za proračun, da je treba jemati prav najranljivejšim. Zdi se nam, da bi vlada lahko potrebna sredstva našla drugače," menijo. Ob tem so spomnili, da se je leta 2020 na nepravičen način spremenil zakon o davku na motorna vozila, ki je znižal davek za lastnike novejših in luksuznih vozil, za tiste, ki kupujejo starejša rabljena vozila nižjega cenovnega razreda, pa davek zvišal. V proračun se je samo leta 2021, v prvem letu uporabe tega zakona, steklo za 29 milijonov evrov manj denarja kot leto pred tem, "kar je precej več denarja, kot bi ga potrebovali za ohranitev pomoči najranljivejšim na trenutni ravni", so navedli.

"Življenjski standard najranljivejših je treba ohraniti v celoti, ne pa v določeni meri. Vlada je že storila korak v pravo smer, a verjamemo, da zmore več in bolje. Do srede, ko bo končno glasovanje o proračunu, ima priložnost, da to tudi dokaže," so zapisali.

Poudarili so, da zaradi draginje prebivalke in prebivalci Slovenije čedalje težje preživijo. Humanitarne organizacije poročajo o velikih potrebah in skoraj praznih skladiščih, o tem, da k njim prihaja vse več ljudi, ki so zaposleni. Čeprav se drugod po Evropi inflacija umirja, v Sloveniji vztraja. Višja je zgolj v dveh državah evroobmočja. "V taki situaciji je bila napoved socialnih rezov z neusklajevanjem socialnih prejemkov, kot so otroški dodatki, državne in Zoisove štipendije za dijake in študente, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, subvencije najemnin, subvencije vrtcev in šolskih kosil, popolnoma nerazumljiva," so prepričani.