Gradbeništvo Foto: Pixabay

Zaradi vedno večjega pomanjkanja delovne sile delodajalci vedno pogosteje iščejo kadre v tujini. Po podatkih statističnega urada tuja delovna sila predstavlja okoli 11 odstotkov delovno aktivnih prebivalcev oziroma 96 tisoč delavcev.

Lani je Zavod za zaposlovanje izdal skoraj 39 tisoč delovnih dovoljenj. Večina tujih delavcev dela v gradbeništvu, prometu in skladiščenju, predelovalnih dejavnostih ter v gostinstvu in turizmu. Največ jih prihaja iz Bosne in Hercegovine – okoli 19.500. Iz Srbije jih je okoli 10 tisoč, sledi Kosovo – 5.000 in Makedonija 2.000. Iz držav, ki niso s področja nekdanje Jugoslavije, so imeli lani največ veljavnih delovnih dovoljenj državljani Rusije (682) in Ukrajine (488), sledijo državljani Kitajske (313).

Delo tujcev – je zakonodaja prestroga?

Zakomplicirano področje

Področje zaposlovanja je zakomplicirano. Nad njim bdi množica inšpekcij. Delodajalci se v kopici možnosti predpisov in zapletene zakonodaje velikokrat ne znajdejo in včasih ne vedo, kakšno pogodbo morajo skleniti s tujcem. Odvetnica Jasna Hojnik Kocjan: "Mi smo se ukvarjali s primerom kitajske restavracije, kjer so nujno potrebovali kuharja. Ker se je enemu izmed tam zaposlenih delavcev pogodba že iztekla, so jih inšpektorji oglobili. Ta globa je bila zelo visoka – a so jo seveda poravnali takoj. Toda zaradi pravnomočne inšpekcijske odločbe niso smeli zaposliti kuharja iz Kitajske, ki so ga nujno potrebovali. Težava je tudi, ker obstoječemu kuharju zaradi tako imenovane zaznambe na Zavodu za zaposlovanje niso smeli podaljšati delovnega dovoljenja in ostali so brez delovne sile."

Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev v 42. členu določa kršitve, ki delodajalcu onemogočijo zaposlovanje tujih državljanov. V osnovi gre za kršitve omenjenega zakona, nekatere kršitve zakona o delovnih razmerjih in zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Predstavnica delovne inšpekcije Branka Knafelc: "Če govorimo o področju, ki ga pokriva delovna inšpekcija, gre za kršitve glede izplačila plače, regresa, delovnega časa, odrejanja nadurnega dela, razporejanja delovnega časa, odpravnin, zaposlovanja za določen čas, zagotavljanja agencijskih delavcev. Nad zaposlovanjem na črno bdi finančna uprava."

Lukić: Kazni niso prestroge

Če delodajalec krši zakonodajo, ga pristojne inšpekcijske službe oglobijo, delodajalca lahko doleti tudi prepoved zaposlovanja tujih delavcev. Ta lahko traja eno, dve ali pet let. Čeprav plača globo, prepoved zaposlovanja ostaja. Zagovornik delavcev migrantov Goran Lukić iz Delavske svetovalnice meni, da kazni niso prestroge. Že ob zadnji spremembi zakonodaje v letu 2017 se je v določenih delih zakonodaja razrahljala.

Govorimo o eni najbolj ranljivih skupin na trgu dela. Na žalost to veliko delodajalcev izkorišča in imamo zelo veliko kršitev pri tej skupini delavcev. Ne moremo govoriti, da gre za nesorazmeren ukrep. Delodajalce lahko vprašamo nazaj – zakaj pa ni v zakonu nobene prepovedi dela tujcev, ko delodajalec krši zakonodajo s področja varnosti in zdravja pri delu? Imamo namreč veliko področij – gradbeništvo, storitveni sektor, turizem in gostinstvo – kjer so kršitve s področja varnosti in zdravja pri delu pogoste.

Namen zakonodaje: zaščititi delavca

Odvetnica Hojnik Kocjan meni, da namen zakonodajalca ni bil v tem, da bi preprečevali gospodarsko dejavnost, ampak da bi zaščitili delavca. A delavca je mogoče zaščititi tudi tako, da po tem, ko inšpektorji ugotovijo nepravilnosti, bolj podrobno opazujejo pravno osebo in na primer pridejo vnovič v pregled. Če se kršitev ugotovi znova, potem bi bilo morda prav, da se sprejmejo bolj hudi ukrepi.

Sicer pa mislim, da prvi pregled pri delodajalcu ne sme iti v smeri, da delodajalsko družbo zelo oviramo pri gospodarski dejavnosti. Je pa zakonodaja zagotovo primerna za tiste delodajalce, ki redno kršijo pravice delavcev. Zanje je pravilno, da čeprav so dobili globo in so jo plačali, da jih zadene trenutna sankcija v zakonu.

Medtem pa Lukič pravi, da ne bi pristali v nobeno smer rahljanja. Vsa določila so z nekim namenom. Zakonodaja je takšna zaradi vedno večjega števila slabih praks. In delodajalci sami so tisti, ki so ustvarili to določilo.