Najprej ustavna presoja, potem (morebitna) višja poraba. Foto: Shutterstock

Zagata je nastala zato, ker ministrstvo za finance zaradi vložene ustavne presoje ne bo popravilo Odloka o pripravi proračunov države, brez katerega Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ne sme porabiti več, kot je načrtoval. K takojšnjemu ukrepanju naj bi vlado danes pozvala skupščina zdravstvene blagajne, je za Radio Slovenija poročala Helena Lovinčič.

Ustavno sodišče bo absolutno prednostno obravnavalo proračunski zakon

Lani decembra po napovedi Umarja sprejeti odlok je predvideval rast prihodkov za 160 milijonov evrov, ugodnejša gospodarska gibanja pa naj bi, kot zdaj kaže, prinesla še 40 milijonov več. 10 milijonov evrov pa bi za čakalne dobe dodal državni proračun.

"30 milijonov je torej nekje, visi še v zraku. Predvsem bi ta denar porabili za skrajševanje čakalnih dob. Nekaj moramo nameniti tudi za bolniški stalež. Pričakujemo, da bo iz tega naslova potrebno približno 18 dodatnih milijonov letos," je dejal generalni direktor ZZZS-ja Marjan Sušelj.

Zavod je že trikrat pozval ministrstvi za finance in zdravje k spremembi odloka. Tudi zdravstvena blagajna je namreč vezana na fiskalno pravilo. Vendar, brez uspeha.

"Tako kot nam je bilo razloženo, je najprej potrebna ustavna presoja obstoječega proračuna, šele potem bi bilo ministrstvo za finance pripravljeno razpravljati o odloku. Torej gre na neki način za politično vprašanje," je povedal Sušelj.

Gre za to, da mora javni denar, torej denar, ki je prisilno zbran od davkoplačevalcev ... Z njim ni mogoče delati glede na trenutni navdih, ampak je treba delati po pravilih.

Davorin Kračun, predsednik fiskalnega sveta

Vse to se pa lahko zelo zavleče. "Če bi imeli ta denar nekje oktobra, potem verjetno bi ga lahko učinkovito porabili. Če bo pa kasneje, se bojim, da bomo imeli zadrego in da bomo na silo nekaj poskušali narediti. Tako da pravega učinka v tem primeru ne bo."

Ne glede na zanesljivost podatkov o čakalnih dobah pa je dejstvo, da je bilo v zadnjih letih z dodatnim denarjem opravljenih precej več storitev, tako ortopedskih operacij, slikovne diagnostike, revmatskih pregledov. Potrebe starajočega se prebivalstva pa so vsako leto večje, je še poročala Lovinčičeva.

Državna poraba že zdaj za 270 milijonov evrov previsoka

Davorin Kračun (na sredini) vodi fiskalni svet. Foto: BoBo

Zaradi ustavne presoje rebalansa letošnjega proračuna bi težko pričakovali, da bo vlada na hitro predlagala zvišanje dovoljene porabe, saj je proračun skupaj z odlokom v presoji prav zato, ker je poraba države, h kateri sodi tudi zdravstvena blagajna, že zdaj za 270 milijonov previsoka. Prilagoditev dovoljene porabe je predvidena za takrat, ko se okoliščine močno spremenijo, je za Radio Slovenija poročala Zdenka Bakalar.

Zdravstveni prispevki so obvezni, ne zaslužek na trgu. 50 milijonov več v zdravstveni blagajni še ne pomeni, da bo država z vsemi štirimi blagajnami na koncu dejansko dosegla načrtovan presežek, pa na očitek o neživljenjskih pravilih odgovarja predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. "Torej, na enem segmentu javnih prihodkov je nastal presežek, vendar na osnovi tega ne moremo soditi, ali ima država kot celota že presežke."

Ob morebitnem presežku v zdravstvu pa si lahko postavimo tudi vprašanje o višini prispevkov, doda Kračun. "Zato bi na drugi strani marsikdo lahko rekel, da so ti presežki rezultat previsokih prispevkov."

In ko se okoliščine zelo spremenijo, zakon o fiskalnem pravilu zahteva prilagoditev odloka oziroma dovoljene porabe. "Gre za to, da mora javni denar, torej denar, ki je prisilno zbran od davkoplačevalcev ... Z njim ni mogoče delati glede na trenutni navdih, ampak je treba delati po pravilih."

Vloženih 35 milijonov evrov, čakalne vrste daljše

Sicer pa se je doslej najpogosteje dovoljena poraba oziroma odlok spreminjal prav zaradi zdravstvene blagajne. "Lani smo dobili zagotovila, da se bodo s tistimi 35 milijoni skrajšale čakalne vrste. Na koncu je prišlo na dan, da so se čakalne vrste skrajšale na papirju, dejansko pa so bile še daljše."

Zato je treba nadzorovati izdatke, vlada pa lahko med različnimi blagajnami prerazporedi sredstva, dodaja Kračun, vendar pri tem ne sme kršiti zgornje še dovoljene porabe, ki pa je odvisna od gospodarskih razmer.