Predsednik vlade Janez Janša je sklenil dvodnevni delovni obisk v Rusiji. Prvi mož ruskega plinskega giganta Gazprom Aleksej Miller, direktor družbe Plinovodi Marjan Eberlinc in namestnica direktorja Plinovodov Sarah Jezernik so v prisotnosti Janše in ruskega predsednika vlade Dmitrijem Medvedjeva podpisali sklep o končni investicijski odločitvi družbenikov podjetja Južni tok Slovenija, ki predstavlja dokončno odobritev gradnje slovenskega dela plinovoda Južni tok.

"To pomeni, da se Slovenija nahaja na energetskem križišču Evrope, mislim predvsem na plinsko infrastrukturo, tako da ima tak podpis s tega vidika širši pomen ne samo za družbo Plinovodi, ampak tudi za Slovenijo," je dejal Eberlinc. Gradnja skoraj 2.500 kilometrov dolgega plinovoda Južni tok, ki bo ruski plin prek Bolgarije, Srbije, Madžarske in Slovenije pripeljal v Italijo, se bo predvidoma začela decembra letos, končana pa naj bi bila do leta 2015.

Pri nas bodo gradili čez dve leti
V Sloveniji naj bi začeli gradili tela 2014. Naložba pri nas je vredna milijardo evrov. Trasa plinovoda v Sloveniji bo po Millerjevih navedbah dolga 266 kilometrov, premer cevi bo 1,2 metra, kompresorski postaji pa bosta na slovenskih tleh dve. Miller je s podpredsednikom podjetja Comita Aljošo Ivančičem podpisal še delničarsko pogodbo o ustanovitvi skupnega podjetja Južni tok Telekom.

Povabilo investitorjem
Janša in Medvedjev sta sicer na pogovorih v Moskvi ocenila, da se odnosi med državama razvijajo zelo dobro, da pa bi jih lahko še nadgradili in okrepili. "Potrebujemo nove investicije," je dejal Janša in spomnil, da ima Slovenija z investicijami iz Rusije dobre izkušnje in da so dobrodošle tudi v prihodnje.

Pred srečanjem z Medvedjevom se je slovenski premier med drugim sešel tudi s predsednikom uprave največjega ruskega državnega podjetja, ruske agencije za ceste Rosavtodor Sergejem Kelbahom. Govorila sta predvsem o priložnostih za sodelovanje na področju izgradnje in upravljanja avtocestne infrastrukture.