Državni svetniki napovedujejo glasovanje o vetu na predlog rebalansa odhodkov proračuna, ki jih določa v višini 10,16 milijarde evrov, kar je 463 milijonov evrov oz. 4,8 odstotka več, kot je zapisano v veljavnem proračunu. Še bolj se zvišujejo pričakovani prihodki, namreč za 599 milijonov evrov oz. 6,2 odstotka. V državno blagajno se bo po teh načrtih letos steklo 10,35 milijarde evrov. Foto: BoBo

Največ očitkov je bilo slišati na račun prenizkih povprečnin, ki občinam ne omogočajo izvedbe nujnih projektov. Kot je dejal državni svetnik in velenjski župan Bojan Kontič, se pri odločanju na državni ravni vse manj upošteva dejanske razmere na lokalni ravni.

Lokalna samouprava ima vse več obveznosti, ne da bi ji država zagotovila dovolj sredstev za izpolnitev vseh. "V javnih zavodih dvig plač pomeni dvig cen storitev," je ponazoril eno od vladi očitanih napačnih potez, dvig minimalne plače.

Franc Kangler je napovedal, da bo eden prvih, ki bodo predlagali veto na sprejem rebalansa, če vlada ne bo prisluhnila zahtevam lokalne samouprave. "Na potezi boste danes vi," je dejal ministru za finance Andreju Bertonclju in ga pozval, naj podpre zvišanje povprečnine.

Igor Antauer je poudaril, da Slovenija nujno potrebuje proračunsko rezervo in omenil pomisleke fiskalnega sveta glede predloga rebalansa. Vladi je očital, da odločitve, kot je ta glede predloga rebalansa, sprejema prehitro in brez ustreznih izračunov.

Podporo predlogu rebalansa pa sta med drugim izrazila vodja interesne skupine negospodarskih dejavnosti Peter Požun in predstavnik raziskovalne dejavnosti Matjaž Gams. Strinjala sta se, da je v času visoke gospodarske rasti prav, da se področjem, kot sta zdravstvo in znanost, nameni dovolj sredstev za pomembne projekte.

Bertoncelj je svetnikom dejal, da je predlog rebalansa rezultat dogovora, ki pričakovano ne ustreza vsem deležnikom, a je "optimalen v dani situaciji". Poudaril je, da je spoštoval dogovor o višini povprečnine, ki so ga sklenili z Združenjem občin Slovenije in Skupnostjo občin Slovenije.

Dogovor sklenjen pred dvigom minimalne plače

Predsednik DS-ja Alojz Kovšca je v izjavi za medije ob robu seje v zvezi s slednjim poudaril, da je bil ta dogovor sklenjen še pred dvigom minimalne plače. "Ta dvig je občine postavil v zelo neugoden položaj. Imajo zakonsko obveznost, ki je ne morejo izpolniti zaradi pomanjkanja sredstev," je dejal.

Na vprašanje, ali pričakuje spremembe predloga rebalansa, ki bi vplivale na mnenje DS-ja, je odgovoril, da trenutni odnosi v koaliciji "postavljajo vse skupaj pod velik vprašaj". "Če se protagonisti odločijo, da so jim nove volitve v prid, bodo šli s takšnim proračunom, kot je," je dejal ter napovedal veto na predlog rebalansa in novele zakona o izvrševanju proračunov, če pripombe DS-ja ne bodo upoštevane.

Marčevsko odločanje o vetu

Svetniki so v sredo glasovali le o predlogu mnenja k predlogu rebalansa proračuna za letos ter o predlogu mnenja k predlogu novele zakona o izvrševanju proračunov za lani in letos. O morebitnem vetu bodo odločali marca.

Višje nadomestilo za darovalce matičnih celic

DS je v sredo med drugim glasoval tudi o predlogu novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Podprl ga je na pobudo državnega svetnika Tomaža Horvata, ki je poudaril, da je neenako obravnavanje prostovoljnih darovalcev krvi, darovalcev krvotvornih matičnih celic ter darovalcev živih tkiv in organov z vidika zagotovljenih nadomestil za začasno odsotnost od dela neutemeljeno in neetično. Darovanje krvotvornih matičnih celic je že v osnovi bistveno bolj zahtevno kot običajno darovanje krvi, je dejal.

Zakon o uravnoteženju javnih financ je nadomestilo zaradi odsotnosti z dela za darovalce krvotvornih matičnih celic ter darovalce organov in živih tkiv namreč znižal na 90 odstotkov osnove povprečne mesečne plače. Krvodajalci so bili medtem upravičeni do 100-odstotne osnove. Svetniki so predlog novele podprli brez glasu proti.