Levica napoveduje referendum o opremljanju vojske. Po mnenju Morsa bi bil referendum neustaven.

DZ je z 48 glasovi za in 36 proti ob 85 navzočih poslancih sprejel zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski (SV) v letih od 2021 do 2026. Predlog predvideva 780 milijonov evrov dodatnih sredstev za vojaške naložbe v prihodnjih šestih letih, od tega večino za nakup oklepnih vozil in za vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine.

Minister za obrambo Matej Tonin je večkrat poudaril, da je od tega zakona odvisno dolgoročno preživetje Slovenske vojske. Med predvidene naložbe so po njegovih besedah uvrstili tiste, ki so resnično nujne, med drugim tudi osebno opremo vojakov in posodobitev infrastrukture oz. vojašnic.

Slovenski vojski se v prihodnjih letih obeta 780 milijonov dodatnih sredstev. : Radio Maribor/Aleks Horvat
Slovenski vojski se v prihodnjih letih obeta 780 milijonov dodatnih sredstev. : Radio Maribor/Aleks Horvat

DZ je sicer na seji konec oktobra razpravljal o predlogu Levice za razpis posvetovalnega referenduma o tem zakonu. Predlog je DZ zavrnil. Poleg Levice so ga podprle še LMŠ, SD in SAB, ki so menili, da je prav, da se o taki naložbi, zlasti ob drugih potrebah v epidemiji, izrečejo državljani. Medtem so v koaliciji in SNS-u poudarili pomen varnosti in mednarodnih zavez ter nujnost vlaganja v SV.

Levica napoveduje naknadni referendum

Koordinator Levice Luka Mesec napoveduje, da bodo že v soboto začeli zbirati 2500 podpisov za začetek postopkov za razpis naknadnega referenduma o zakonu o investicijah v Slovensko vojsko.

Na obrambnem ministrstvu pa navajajo, da so pridobili pravno mnenje, po katerem bi bil takšen referendum ustavno nedopusten. Sklep, da bi bil zakonodajni referendum o tem vprašanju nedopusten, je državnemu zboru vlada sicer že predlagala.

Prepoved t. i. frackinga ni dobila podpore poslancev

Poslanci so z 39 glasovi za in 40 proti zavrnili predlog novele zakona o rudarstvu, s katerim so želeli Levica, LMŠ, SD in SAB v Sloveniji prepovedati pridobivanje zemeljskega plina z metodo hidravličnega lomljenja, t. i. frackinga. Koalicijske stranke so namreč za to, da se priprava celovite rešitve prepusti pristojnemu ministrstvu.

Poslanka Nataša Sukič iz Levice je v imenu predlagateljev spomnila, da si za hidravlično lomljenje v Petišovcih že desetletja prizadeva britanska korporacija Ascent Resources. "Gre za umazano tehnologijo, ki se v tujini izkazuje za uničujočo za okolje in zdravje lokalnega prebivalstva," je poudarila.

Predlog je določal, da v Sloveniji ne bi bilo mogoče pridobiti dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje ogljikovodikov z vbrizgavanjem vode ali vode z dodatkom kemične primesi. S to prepovedjo bi bilo po predlogu treba uskladiti tudi že izdana dovoljenja in rudarske pravice ter vloge zanje.

Podoben predlog so poleti v Levici že pripravili, a ga je odbor DZ-ja za infrastrukturo zavrnil. Tokrat so ga vložili skupaj z LMŠ-jem, SD-jem in SAB-om, v katerih so presodili, da je postopek škodljiv in da ga je treba prepovedati. Izkušnje drugih držav kažejo, da ima lahko to škodljive posledice za okolje ali zdravje ljudi. Pridobivanje ogljikovodikov s to metodo so že prepovedale med drugimi Velika Britanija, Irska, Francija in Nemčija.

S predlogom so soglašali v SNS-u. "Predlog je odličen in gre v korist Slovenije. Fracking je treba prepovedati," je povedal Zmago Jelinčič.

Tudi v NSi-ju menijo, da je treba hidravlično lomljenje ustaviti. "A zaupamo ministrstvu, ki je pristojno za to področje," je povedal Jožef Horvat (NSi). Podobno meni Ljubo Žnidar (SDS), ki je dodal: "Če izvajalcu prepovemo eno od metodologij, je to idealna podlaga, da vloži tožbo."

Vlada je presodila, da predlog ni primeren. Kot je v četrtek v DZ-ju pojasnil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok, besedilo med drugim ni primerno formulirano in ne upošteva finančnih posledic posegov pridobljene pravice za izkoriščanje ogljikovodikov z vbrizgavanjem vode, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje.

Poslanci podprli spremembe zakona o pacientovih pravicah

Poslanci so s 65 glasovi za in osmimi proti potrdili spremembe zakona o pacientovih pravicah, ki prinaša poenostavitve administrativnih postopkov tako za izvajalce zdravstvenih storitev na primarni ravni kot tudi za bolnike. Predlog zakona je v parlamentarni postopek po skrajšanem postopku vložil državni svet.

Zdaj bodo izvajalci nekaterih zdravstvenih storitev v naročilno knjigo vpisali le podatke, ki so nujni. Prejšnja zakonska ureditev namreč opredeljuje tudi vpis nekaterih podatkov, ki za izvajanje teh zdravstvenih storitev niso potrebni, je v predstavitvi zakonske rešitve pojasnil državni svetnik Peter Požun.

Poleg tega spremembe po Požunovih besedah tudi podaljšujejo čas, v katerem bi morali pacienti izvajalcu zdravstvene storitve, za katero se potrebuje napotnica, to predložiti. Čas za predložitev napotnice v nujnih primerih pa bi ostal enak. Cilj sprememb je tudi povečati učinkovitost zdravstva s pomočjo digitalizacije. Požun je ob tem spomnil, da so pobudo za spremembe podali družinski zdravniki.

Zakon je sicer naletel na enotno podporo med koalicijskimi poslanci. Pritrdili so predlagatelju, da gre za dobrodošel korak k debirokratizaciji in digitalizaciji zdravstva. Strinjali so se, da bi s sprejetjem sprememb, ki jih predlaga državni svet, razbremenili družinske zdravnike nepotrebnih administrativnih opravil.

Glasovanje o zakonu o finančni razbremenitvi občin prestavljeno na prihodnjo sejo

Državni zbor je v okviru druge obravnave odločil tudi o dopolnilih k predlogu zakona o finančni razbremenitvi občin. Ker so bila dopolnila sprejeta k več kot desetini členov, bo dokončno o zakonu odločil na prihodnji seji. Predlog za tretjo obravnavo bo pripravila vlada.

Predlog zakona o finančni razbremenitvi občin je bil vložen že v času prejšnje vlade decembra 2019. Predvidel je poseg v devet področnih zakonov. Na odboru DZ-ja za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo na začetku tega meseca pa so z dopolnili, ki jih je predlagala aktualna koalicija, v zakon vnesli še dodatne razbremenitve občinskih proračunov s posegom v še tri dodatne zakone.

S predvidenimi rešitvami bodo po besedah ministra za javno upravo Boštjana Koritnika občine na boljšem za dobrih 70 milijonov evrov na letni ravni, razbremenjuje se jih namreč nekaterih stroškov in povečuje njihove prihodke. Hkrati pa zakon za občine prinaša tudi nekaj administrativnih razbremenitev.

Predvideno je, da bo država prevzela plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja za brezposelne slovenske državljane in tujce, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in jim je priznana pravica do denarne socialne pomoči. Enako bo veljalo za otroke do 18. leta, ki se šolajo in niso zavarovani kot družinski člani.

DZ za varovanje osebnih podatkov pri obravnavi kaznivih dejanj

DZ je sprejel tudi zakon o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj, ki ureja obdelovanje in varstvo osebnih podatkov v postopkih pred represivnimi organi. Z njim se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva.

Direktivo o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvajanja kazenskih sankcij, bi morala Slovenija sicer v svoj pravni red vnesti že do maja 2018.

Zakon velja predvsem za policijo, državna tožilstva, zavode za prestajanje kazni zapora in probacijo, delno pa tudi za kazensko sodstvo.

Posameznik ali informacijski pooblaščenec kot nadzorni organ bo lahko na njegovi podlagi pridobil informacijo o obdelovanju in varovanju osebnih podatkov v postopkih pred represivnimi organi, če to ne bo ogrozilo interesa preiskave.

Poslanci brez glasu proti sprejeli zaključni račun državnega proračuna za leto 2019

Temu je Računsko sodišče izreklo pozitivno mnenje, zadržano pa je bilo do njegovega izvajanja, saj je ugotovilo več neskladij s predpisi o plačah in drugih odhodkih.

V državni proračun se je lani steklo 10,1 milijarde evrov, odhodki pa so bili izvedeni v vrednosti 9,9 milijarde evrov. Tako prihodki kot odhodki so bili nekaj nižji od načrtovanih, proračunski presežek pa se je konec leta oblikoval pri 225 milijonih evrov oz. 0,5 odstotka BDP-ja. Država je za načrti zaostajala le pri črpanju evropskih sredstev, vseeno pa je iz evropskega proračuna prejela 217 milijonov evrov več, kot pa je vanj vplačala.

Računsko sodišče je podalo pozitivno mnenje o splošnem delu zaključnega računa in mnenje s pridržkom o pravilnosti njegove izvršitve. Revizorji so namreč ugotovili neskladje z več predpisi, med drugim glede prejemkov javnih uslužbencev, plačevanja obveznosti iz proračuna, oddaje javnih naročil in dodeljevanja transferjev.

Poslanci strank LMŠ, SD, SMC in SAB, ki so lani sestavljale koalicijo, so zaključni račun hvalili. Manj navdušenja je bilo nad njim v DeSUS-u. V Levici, ki tako kot letos tudi lani ni bila v koaliciji, so ocenili, da je prejšnja vlada s proračunom ravnala neprimerljivo bolj transparentno, kot to počne aktualna vlada.

Po mnenju SDS-a so bili za proračunski presežek najzaslužnejši gospodarstvo in državljani. V NSi-ju so prepričani, da je prejšnja vlada za številna področja zagotovila premalo denarja, to pa zdaj popravlja sedanja vlada.

DZ sprejel Evropsko konvencijo o varnosti na športnih prireditvah

Poslanci državnega zbora so z 82 glasovi za in enim proti sprejeli zakon o ratifikaciji konvencije Sveta Evrope o integriranem pristopu k varnosti, varovanju in storitvam na nogometnih tekmah in drugih športnih prireditvah.

Omenjena konvencija nadomešča dosedanjo o nasilju in nedostojnem vedenju gledalcev na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah, ki je bila sprejeta 1. novembra 1985. Določa načela in predvideva ukrepe, ki predstavljajo podlago za vzpostavljene dobre prakse za učinkovito zmanjšanje varnostnih tveganj na nogometnih in drugih športnih prireditvah. Poleg sankcij je poudarjen predvsem preventivni vidik zagotavljanja varnosti. Evropske izkušnje kažejo, da lahko varnostni in drugi ukrepi vplivajo na vedenje množice na splošno in posebej na verjetnost večjih incidentov nasilja in neprimernega vedenja na stadionih in v dvoranah.

Predlog zakona o STA-ju v nadaljnjo obravnavo

Poslanci in poslanke so v prvem branju ocenili, da je predlog sprememb zakona o Slovenski tiskovni agenciji primeren za nadaljnjo obravnavo. Po predlogu bi med obvezne vsebine poročanja v angleškem jeziku umestili tudi poročanje o prostovoljstvu in nevladnih organizacijah.

Razpravo o zakonskem predlogu so sicer opravili v četrtek. Poslanka Levice Violeta Tomić je v imenu predlagateljev, poleg Levice še opozicijski LMŠ, SD in SAB, pojasnila, da je cilj zakonske spremembe zagotoviti obveščenost mednarodne javnosti o dogajanju v nevladnem sektorju v Sloveniji.

Tako v Levici kot v drugih opozicijskih strankah z izjemo SNS-a so v razpravi izpostavljali profesionalno delo STA-ja, obenem pa pomen pošiljanja pozitivnih sporočil tudi na področju nevladnega sektorja v tujino. Ob njih pa so bili predlogu naklonjeni tudi v SMC-ju. Poslanec Branislav Rajič je poudaril, da imata področji prostovoljstva in NVO-jev številne pozitivne učinke na družbo. Poslanska kolegica Janja Sluga pa se je vprašala, zakaj vlada temu nasprotuje.

Predlogu pa so nasprotovale druge koalicijske stranke in SNS. Boris Doblekar iz SDS-a je dejal, da obstoječi zakon že zagotavlja možnost, da se prevajajo prav vsa področja, o katerih STA poroča. Zato ni potrebe za dopolnitev obstoječega zakona. "Nasprotno. Menimo, da gre za nepotrebne dopolnitve in s tem povečano birokracijo," je navedel. S tem se je strinjala državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc. "Ravno ker nočemo vplivati na uredniško presojo, menimo, da takšna delovna obveza ni potrebna," je pojasnila.

Preiskovalno komisijo glede ukrepanja vlade v času epidemije bo vodil Robert Pavšič

Državni zbor je glasoval tudi o imenovanju predsednika, podpredsednika, članov in namestnikov članov parlamentarne preiskovalne komisije, ki bo na zahtevo opozicije preiskovala ukrepanje vlade Janeza Janše v epidemiji. Preiskavo bo vodil poslanec LMŠ-ja Robert Pavšič.

V preiskovalni komisiji bo osem članov in osem namestnikov članov. Vse poslanske skupine – z izjemo DeSUS-a – so predlagale po enega člana in enega namestnika.
Člani preiskovalne komisije bodo Mojca Škrinjar (SDS), Robert Pavšič (LMŠ), Jani Prednik (SD), Janja Sluga (SMC), Željko Cigler (Levica), Tadeja Šuštar (NSi), Marko Bandelli (SAB) in Zmago Jelinčič (SNS). Cigler bo tudi podpredsednik komisije.

DZ je parlamentarno preiskavo odredil na zahtevo LMŠ-ja, Levice, SD-ja in SAB-a 27. oktobra. Preiskava zajema čas Janševe vlade, medtem ko na zahtevo koalicije že poteka preiskava, ki zajema tudi ukrepanje pred tem. Vodi jo poslanka SDS-a Alenka Jeraj.

Državni zbor imenoval tudi nove člane Državne volilne komisije

Predsednik DVK-ja bo Peter Golob, njegova namestnica pa Brigita Domjan Pavlin. Državno volilno komisijo sicer sestavljajo predsednik in pet članov ter njihovi namestniki. Za predsednika komisije in njegovega namestnika se imenujeta sodnika vrhovnega sodišča, dva člana in dva namestnika članov se imenujeta izmed pravnih strokovnjakov, trije člani in namestniki članov pa se imenujejo na predlog poslanskih skupin, pri čemer se upošteva sorazmerna zastopanost političnih strank.

Ker se bo aktualnim članom DVK-ja mandat iztekel 15. decembra, je mandatno-volilna komisija septembra v uradnem listu objavila javni poziv za vlaganje kandidatur. Golob, sicer aktualni predsednik DVK-ja, pred tem pa namestnik predsednika, je bil sicer tokrat edini kandidat. Prav tako je bila edina kandidatka za mesto namestnika predsednika Domjan Pavlinova.

Za člane DVK-ja iz vrst pravnih strokovnjakov je državni zbor imenoval Marka Kambiča in Mitjo Šuligoja, za namestnika pa Janeza Pogorelca in Ksenijo Vencelj. Člani komisije, ki se imenujejo na predlog poslanskih skupin, bodo Mojca Dolenc, Miroslav Pretnar in Drago Zadergal, njihovi namestniki pa Iztok Majhenič, Ivana Grgič in Terezija Trupi.