Foto: BoBo
Foto: BoBo

DZ je z 48 glasovi za in 36 proti ob 85 navzočih poslancih sprejel zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v SV v letih od 2021 do 2026. Predlog predvideva 780 milijonov evrov dodatnih sredstev za vojaške naložbe v prihodnjih šestih letih, od tega večino za nakup oklepnih vozil in za vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine.

Zakonu poleg Levice nasprotujejo tudi LMŠ, SD in SAB, dejavno sodelovanje pri referendumskih postopkih pa napoveduje le SD.

V štirih opozicijskih strankah so zakonu nasprotovali, ker bi po njihovih navedbah v času epidemije covida-19 morala biti prioriteta vlade vlaganje v blaženje zdravstvene, socialne in gospodarske krize, in ne vlaganje v vojsko.

Po Meščevih ocenah čas za nakup orožja ne bi mogel biti slabše izbran, saj je Slovenija sredi največje zdravstvene in socialne krize. Zatrdil je, da v Levici niso proti vojski, a bi morala biti nabava orožja zadnja prioriteta vlade. "Investirati moramo v zdravje, socialno varnost in obnovo družbenih odnosov. Vlada nam odreka investicije v številne stvari, ki bi jih krvavo potrebovali v tem trenutku," je pojasnil Mesec.

Protest pred DZ-jem

Zaradi zakona o dodatnem denarju za vojsko so po poročanju TV Slovenija v Ljubljani znova protestno kolesarili. Vseslovensko protestniško gibanje je popoldne na Trgu republike izvedlo protestni kolesarski maraton. Pred državnim zborom so naredili 780 krogov, po enega za vsak milijon evrov, ki bo kljub največji zdravstveni krizi v zgodovini države šel za nakup orožja, medtem ko ugaša gospodarstvo, se zaostrujejo socialne stiske, zdravstvo in domovi za starejše pa ostajajo kronično kadrovsko in finančno nepreskrbljeni.

Tudi po besedah prvaka LMŠ-ja Marjana Šarca je sprejetje zakona o investicijah v SV sredi epidemije slab znak državljanom, s čim se ukvarjajo in kaj so prioritete vlade. Opozoril je tudi, da za nakup vojaške opreme ne potrebujejo posebnega zakona, "sploh ne takega, ki bo zavezal vse naslednje vlade". "Prav tako ga ne potrebujemo, ker ne zaupamo, da bodo v vladi znali te nakupe izvesti tako, da ne bomo spet gledali kakšne orožarske afere," je dodal Šarec.

V LMŠ-ju tudi menijo, da je predlog Levice za referendum popolnoma upravičen. Minister za obrambo Matej Tonin naj najprej zagotovi zaščitno opremo helikopterskim posadkam, je pozval Šarec.

Tudi predsednica SD-ja Tanja Fajon ne razume vlade, kako lahko sploh razmišlja o tako visoki naložbi v vojsko v času epidemije. "Danes bi morali denar vlagati v zdravstvo, socialo, gospodarstvo, kulturo," je prepričana Fajonova.

Strinja se, da potrebujemo naložbe v vojsko, a so po njenem mnenju bistvene prioritete. Po besedah Fajonove morajo imeti državljani pravico, da o tem odločajo na referendumu, zato bo SD dejavno sodeloval pri referendumskih postopkih.

V SAB-u poudarjajo, da ne odrekajo ustavne pravice do referenduma. A kljub nestrinjanju s tako visoko vojaško investicijo v času epidemije ne podpirajo referenduma o tem zakonu. Kot je pojasnila predsednica stranke Alenka Bratušek, je treba namreč SV, če jo imamo, zagotoviti opremo.

A obenem opozarja na prioritete: "Najprej zdravstvo, sociala in gospodarstvo, potem pa tudi nujne investicije za SV. A tega ni za 780 milijonov evrov." Opozorila je še na zadolževanje vlade v zadnje pol leta, "z dodatnimi 780 milijoni evrov bo ta raven zadolževanja še veliko večja".

Referendum o orožju?

Mors: Referendum ustavno nedopusten

Ministrstvo za obrambo (Mors) je na Inštitutu za ustavno pravo naročilo pripravo pravnega mnenja, ali je razpis referenduma o navedenem zakonu dopusten v skladu z Ustavo Republike Slovenije.

Pravno mnenje sta izdelala Matej Avbelj in Igor Kaučič, sestavljeno je iz petih delov. Iz sklepa pa izhaja, da so pri omenjenem zakonu izpolnjeni vsi trije pogoji, zaradi katerih referendum zoper navedeni zakon po ustavi ni dopusten. Ti trije pogoji so: pravni predpis mora po svoji obliki biti zakon, vsebovati mora nujne ukrepe za zagotovitev določenih ustavnih vrednot, te pa so obramba države, varnost in odprava posledic naravnih nesreč.

Pravna strokovnjaka menita, da sta prvi in tretji pogoj izpolnjena že na prvi pogled, saj gre za predlog zakona na področju obrambnega in varnostnega sistema Republike Slovenije.

Glede nujnosti sprejetja tega zakona pa navajata, da je uveljavitev zakona nujna že danes, ker je izvajanje investicij na obrambnem področju srednjeročno in dolgoročno, saj gre pri nabavah vojaške opreme in oborožitve za specifični trg, ki terja srednjeročno prevzemanje obveznosti.

Ustavna pravnika tako menita, da zakon izpolnjuje vse pogoje za ustavno dopustno prepoved referenduma, vključno s pogoji, vezanimi na vsebinsko in časovno komponento nujnosti zakonskih ukrepov, ki so razumni, zato sme DZ ustavnoskladno prepovedati razpis referenduma v povezavi s tem zakonom na podlagi prve alineje drugega odstavka 90. člena ustave, še zapišeta strokovnjaka.

Pahor: Korak k posodabljanju Slovenske vojske

Sorodna novica Državni zbor podprl večstomilijonske naložbe v Slovensko vojsko

Vrhovni poveljnik oboroženih sil, predsednik republike Borut Pahor, je pozdravil odločitev DZ-ja, saj je s tem po njegovem mnenju narejen pomemben korak v procesu posodabljanja Slovenske vojske. Ob že sprejetih spremembah zakona o obrambi, ki izboljšuje enega izmed pogojev za boljšo ureditev položaja pripadnikov Slovenske vojske, in ob prizadevanjih ministrstva za obrambo, da izboljša kadrovsko strukturo vojske, ta stopa na pot postopnega in premišljenega nadaljnjega razvoja, je prepričan Pahor.

Po njegovem mnenju bo s tem Slovenska vojska tudi v prihodnje zagotavljala obrambo in varnost naše države, kar je njeno osnovno poslanstvo, hkrati pa še učinkoviteje podpirala druge nosilce nacionalne varnosti, pa tudi druge sisteme, pomembne za državljanke in državljane Slovenije, so Pahorjev odziv sporočili iz njegovega urada.

Tonin: Le odstotek proračuna

Minister za obrambo Matej Tonin pa je na Twitterju zapisal, da je vesel, da je DZ potrdil zakon, ki namenja en odstotek državnega proračuna za investicije v varnost, in dodal: "Kot lev se bom boril, da izdatki za zdravstvo v zdravstveni blagajni čim prej dosežejo 40 odstotkov državnega proračuna."