Predsednik DVK-ja je opozoril, da je bila hkratna izvedba Evropskih volitev in referendumov velik izziv, in pozval, da se je treba temu v prihodnje izogniti. Foto: BoBo
Predsednik DVK-ja je opozoril, da je bila hkratna izvedba Evropskih volitev in referendumov velik izziv, in pozval, da se je treba temu v prihodnje izogniti. Foto: BoBo

"Zgodil se je primer, ko se je v glasovni skrinjici pojavila ena glasovnica več, kot je glasovalo volivcev," je na seji Državne volilne komisije (DVK) dejal njen predsednik Peter Golob. Pojasnil je, da se taka situacija lahko zgodi iz več razlogov. Prvi je, da odbor pomotoma enemu izmed volivcev da dve glasovnici, druga opcija je, da neki volivec na določenem volišču prevzame glasovnico in je ne odloži v volilno skrinjico, ampak jo prinese drugemu volivcu z drugega volišča, ki potem obe glasovnici vrže v skrinjico na tem volišču, tretja opcija pa je, da se volivec na volišču ne podpiše, a prejme glasovnico.

Sorodna novica SDS zmagal v vseh volilnih enotah. Tomc z največ preferenčnimi glasovi.

Kot je povedal, je bila ena glasovnica več, kot je bilo udeležencev na volitvah, najdena v volilni skrinjici na enem od volišč Okrajne volilne komisije v Litiji. "Nedvomno je bilo ugotovljeno, da se je zgodila napaka volilnega odbora," je ob tem dejal Golob in pojasnil, da je eden od volivcev pomotoma prejel dva glasovalna lističa, kar so člani komisije, ki so napako ugotovili po zaprtju volišča, tudi vključili v zapisnik.

Golob je pojasnil, da so takšni primeri redki in da "ena ali dve glasovnici ne vplivata na izid glasovanja", a poudaril, da je treba to zadevo rešiti na sistemski ravni, da se lahko zadeva sanira, če se zgodijo takšne situacije. Po besedah predsednika je težava tudi v tem, da informacijski sistem DVK-ja (isDVK) ne omogoča vnosa takšnih podatkov v sistem.

Kot je v razpravi poudaril član DVK-ja Janez Pogorelc, je treba v takšnih primerih najprej nujno upoštevati, ali bi lahko napaka vplivala na izid glasovanja. Če bi lahko vplivala na izid glasovanja, bi morali volitve na tem volišču po njegovem mnenju ponoviti, sicer pa jasno opredeliti nastalo situacijo, jo vključiti v zapisnik, rezultat pa ohraniti takšen, kakršen je. S tem stališčem so se strinjali tudi nekateri drugi člani DVK-ja.

Direktor službe DVK-ja Igor Zorčič je člane DVK-ja tudi obvestil, da so na enem izmed volišč našli dve ponarejeni glasovnici. Volilni odbor je po njegovih besedah to ugotovil zelo hitro in glasovnici izločil, zoper neznanega storilca pa bodo podali kazensko ovadbo.

Kritika hkratne izvedbe volitev in referendumov

V nadaljevanju seje so se na DVK-ju dotaknili tudi najpogostejših vprašanj, ki so se pojavila v povezavi z izvedbo nedeljskih volitev in referendumov. "Ni šlo za ene volitve, ampak je šlo v bistvu za pet volitev hkrati," je ob očitkih o tem, da je v nedeljo štetje glasovnic trajalo predolgo, vnovič poudaril Golob in se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri njihovi izvedbi.

Sorodna novica Zakaj smo v Sloveniji tako počasi šteli glasovnice?

"Volilni odbori so delo začeli malo po šesti uri zjutraj, nekateri so zaključili ob četrti uri zjutraj. Pregledati je bilo treba 700 tisoč glasovnic za volitve v Evropski parlament in nato štirikrat po 698 tisoč glasovnic za referendume. To je skupaj 3,5 milijona glasovnic, ob tem pa je treba upoštevati še preferenčne glasove," je poudaril.

Na parlamentarnih volitvah leta 2022, ko je potekalo samo eno glasovanje brez preferenčnih glasov, je bilo po Golobovih besedah ob 22. uri preštetih 80 odstotkov glasov. Tokrat je bilo ob 23. uri ob petih glasovanjih preštetih 50 odstotkov glasov. "Zato osebno zavračam vse obtožbe in kritike," je dejal predsednik DVK-ja in vnovič poudaril, da "ni šlo nič narobe" in da nihče ni bil kriv za nastalo situacijo. "Morda samo tisti, ki so se odločili za to, da ob Evropskih volitvah izvedemo še štiri referendume. Temu se je treba pri nadaljnjih volitvah izogibati," je dodal.

Opozoril je, da je bilo zaradi obsega dela veliko slabe volje tudi med člani volilnih odborov in da je "vsak drugi" rekel, da se naslednjič tega zagotovo ne bo šel več. "Lahko opozorim, da bomo imeli velike težave s sestavo volilnih odborov pri naslednjih volitvah," je dodal.

"Da je število neveljavnih glasovnic enormno poraslo, ne drži"

Pozornost je vzbudilo tudi število neveljavnih glasovnic. "Govori se, da jih je bilo največ doslej, kar pa seveda ne drži," je dejal Peter Golob. "Največ neveljavnih glasovnic je bilo leta 2004, in sicer 5,62 odstotka, letos pa jih je bilo 4,4 odstotka," je pojasnil. "Res je, da je bilo na zadnjih volitvah v Evropski parlament leta 2019 samo 2,1 odstotka neveljavnih glasovnic, ampak pet let pred tem, leta 2014, jih je bilo pa ravno tako 4,19 odstotka," je dejal.

"Pri nekaterih so obkroženi številni kandidati, pa ne lista, kandidati različnih list, pri nekaterih so narisane razne ilustracije, glasovnice so prazne, prečrtane," je primere neveljavnih glasovnic naštel direktor DVK-ja Igor Zorčič in poudaril, da ne gre za takšne glasovnice, pri katerih ni mogoče sklepati, da nekdo ni razumel navodila, kako izpolniti glasovnico. Poudaril je, da se neveljavne glasovnice preverijo tako na okrajnih volilnih odborih kot na okrajnih volilnih komisijah. "V zvezi s tem ni nobenega dvoma," je poudaril.

DVK zavrača očitke o počasnem štetju

Zorčič: DVK se je držal napovedi

Zorčič: DVK se je držal napovedi

Zorčič je v Odmevih zavrnil očitke, da je nekaj zmede povzročil sam DVK z napovedmi, kdaj bodo objavljeni izidi, ki jih potem ni bilo. Državna volilna komisija se je držala svojih napovedi in je prve rezultate referendumov objavila po 21. uri, ob 23.15 pa tudi začasni izid evropskih volitev na podlagi polovice preštetih glasovnic.

"Če me vprašate, ali bi to lahko izboljšali, mislim, da bi teoretično lahko. Namesto 20.000 ljudi bi imeli 100.000 ljudi na terenu. Ampak potem bi se vprašali, ali je to racionalno ali ne in ali to v bistvu ne sledi samo temu, da bi čim prej izvedeli rezultate. Pri volitvah je pomembnejše, da so bili ti ugotovljeni pravilno in pošteno," je poudaril Zorčič.

Je pa opozoril pred enim scenarijem, ki bi lahko v prihodnje precej zapletel delo DVK-ja in tudi glasovanje. Nekateri predstavniki politike se zavzemajo, da bi bil preferenčni glas urejen tako, da bi bila cela Slovenija ena sama volilna enota. "To pa pomeni, da bi imeli vseh 88 kandidatov za vsako stranko, več strank, tisoč kandidatov na eni glasovnici. Ne samo, da je to težko izpolniti za volivca, ampak je to tudi težko vnesti v sistem," je pojasnil.

Zavrnil je možnost, da bi bila takoj ob zaprtju volišč objavljena skupna volilna udeležba, saj zakon veleva, da je treba takoj začeti šteti glasove, "torej ne more en človek šteti udeležbe, pa ne opazovati, kaj se dogaja z glasovnicami".

Pojasnil je še, da informacijski sistem DVK-ja ne dopušča vnosov, ki niso v skladu z zakonom, in javi, če se vnese več glasovnic, kot je ljudi glasovalo, in tako so tudi našli odvečno glasovnico na posameznem volišču.