DZ je novelo zakona o davku na tonažo sprejel 17. decembra lani. Teden dni pozneje so državni svetniki nanjo izglasovali odložilni veto, zato je moral DZ glasovati še enkrat, a predlog ni dobil zadostne podpore – za je glasovalo 17 poslancev, proti pa jih je bilo 41. Za potrditev bi bilo sicer potrebnih najmanj 46 glasov poslancev.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so podporo zakonu odrekli v NSi-ju, pa tudi v strankah SD, Levica in SNS. "Odločamo o besedilu zakona, ki bi zasebniku znova podaril nekaj deset milijonov evrov državne pomoči, ne da bi za to zahteval ohranjanje dejavnosti, števila ladij ali zaposlenih pomorščakov," je bila kritična Bojana Muršič (SD). Primož Siter iz Levice je poudaril, da novela omogoča dodatne davčne odpustke za tuje korporacije, ki so registrirane v davčnih oazah in so hkrati v Sloveniji na seznamu davčnih dolžnikov.

"Če bi zakon dejansko pripomogel k izboljšanju konkurenčnosti firm v slovenski lasti in posledično tudi slovenskim zaposlenim, bi ga podprli, ker pa gre tukaj za interese privatnih žepov, še posebej tistih iz tujine, pa v SNS-u takim predlogom absolutno nasprotujemo," je podobno dejal Jani Ivanuša iz omenjene poslanske skupine. "Zadevo smo še enkrat proučili, pridobili dodatne informacije. Tokrat zakona o tonaži ne moremo podpreti," je v imenu poslanske skupine NSi-ja dejal poslanec Jožef Horvat.

Medtem je Marko Bandelli (SAB) menil, da je izterjava neplačanih davčnih obveznosti "pristojnost in obveznost davčne uprave", od katere takšno izterjavo SAB tudi pričakuje. Sicer pa si v stranki "prizadevamo za obstoj in razvoj slovenskega pomorstva, zato bomo zakon podprli". Izterjavo neplačanih dolgov od Finančne uprave RS (Furs) pričakuje tudi Robert Polnar (DeSUS), ki pa je obenem menil, da bi zavrnitev novele pomenila izgubo davčnih zavezancev oziroma ladjarjev v Sloveniji, kar bi imelo negativne posledice za Luko Koper in manjšo možnost za zaposlitve naših pomorščakov ter dodatne težave pri organizaciji njihovega izobraževanja v Sloveniji.

"Če zakon ne bo sprejet, bo Slovenija edina pomorska država v Evropski uniji, ki takšne sheme oziroma davka na tonažo ne bo uporabljala. To bi pomenilo izgubo pomembnih konkurenčnih sposobnosti naše pomorske panoge," je bila prepričana Monika Gregorčič (SMC). "Poleg tega ta zakon spodbuja zaposlovanje slovenskih pomorščakov. Posledično to pomeni ohranjanje delovnih mest in pomorskega znanja," je dodala.

Poslanci prikimali noveli zakona o gospodarskih družbah

S 55 glasovi za in nobenim proti je DZ potrdil novelo zakona o gospodarskih družbah. Z zakonom vlada sledi petim ciljem, in sicer usklajuje slovenski pravni red z evropskim, dopolnjuje omejitve ustanavljanja družb subjektom z nepoštenimi poslovnimi nameni in omejitve ustanavljanja širi tudi na tuje fizične in pravne osebe. Izboljšuje korporativno upravljanje v družbah, nadzornim organom omogoča lažji in učinkovitejši nadzor nad poslovanjem gospodarskih družb in odpravlja nekatere nedoslednosti in pomanjkljivosti zdaj veljavnega zakona, je v parlamentu dejal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc.

Podporo zakonu so v današnji razpravi izrekli v strankah SDS, NSi in SMC. "Menimo, da so navedene spremembe koristne, saj bodo pomembno vplivale na izboljšanje obveščenosti delničarjev in tako pripomogle k boljšemu korporativnemu upravljanju družb. Prepričani smo, da bo večja preglednost pri določanju prejemkov poslovnih oseb odprla boljše delovne odnose in prispevala k zmanjšanju tveganja in stroškov v zvezi s spori na delu," je navedel Branislav Rajić (SMC).

Zakonu so podporo izrekli tudi v SAB-u in DeSUS-u. V imenu zadnjega je sicer Robert Polnar novelo označil za "dobrodošel popravek nepopravljivega". "Nove omejitve ustanavljanja podjetij ne bodo nadomestile slabega kapitalizma z dobrim, spremeniti se mora njegovo jedro, javna odgovornost za zasebni interes," je dejal. "V SNS-u pozdravljamo spremembe in dopolnitve zakona o gospodarskih družbah, saj bodo na neki način vsaj malo omilile nekontrolirani kapitalizem, še posebej tisti, ki prihaja k nam iz tujine," je dejal Jani Ivanuša iz omenjene stranke.

Proti pa so se izrekli v LMŠ-ju, saj novela, kot je dejal Edvard Paulič, vsebuje tudi nesprejemljive spremembe. "Sprašujemo se o primernosti prepovedi ustanavljanja podjetja za posameznika, ki v času epidemije ne bo spoštoval vladnih odredb," je poudaril. Novela namreč določa, da bo lahko nekomu, ki bo denimo storil kaznivo dejanja prenašanja nalezljive bolezni v času razglašene epidemije, kar je lahko tudi posledica zbiranja ljudi na javnem kraju, prepovedano sodelovanje v slovenskem gospodarskem prostoru.

Nasprotovanje so izrekli tudi v SD-ju, tudi zaradi določila, ki vsem javnim podjetjem nalaga obveznost oblikovanja revizijskih komisij. To bo zlasti lokalnim podjetjem zvišalo stroške poslovanja, je menila Meira Hot. Primož Siter je v imenu Levice ocenil, da je novela zakona o gospodarskih družbah "le še en dokaz o degradaciji ministrstva za gospodarstvo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek". To ministrstvu "je reducirano na točko za lobistične stike s privatniki in za prepisovanje evropskih pravnih aktov, predvsem pa za deljenje subvencij zasebnemu kapitalu", je bil kritičen.

DZ potrdil spremembe pomorskega zakonika

DZ je z 79 glasovi za in nobenim proti podprl spremembe pomorskega zakonika. Spremembe in dopolnitve pomorskega zakonika – glavnina se nanaša na zbiranje, sporočanje in hrambo osebnih podatkov – so potrebne zaradi popolnega prenosa direktive EU-ja o registraciji oseb, ki potujejo s potniškimi ladjami, v pravni red Slovenije, je v današnji razpravi v državnem zboru spomnil državni sekretar na ministrstvo za infrastrukturo Aleš Mihelič.

Podporo predlogu so v razpravi izrekli v strankah SDS, SMC, DeSUS, SMC in SAB. "V poslanski skupini LMŠ-ja bomo spremembe zakona, ki so bolj ali manj tehnične narave, podprli, bomo pa z zanimanjem pričakovali korenitejši poseg v pomorski zakonik, kot ga napoveduje vlada," je dejal Rudi Medved iz omenjene stranke.

Dušan Šiško iz SNS-a pa je bil do nekaj določil pomorskega zakonika kritičen. "Ni nam všeč, da se otrok, ki je star manj kot eno leto, ne šteje kot potnik, kajti ta je še kako pomemben, čeravno je najšibkejši člen, ko gre za zaščito, reševanje, pomoč v raznih nesrečah, neurjih ter drugih okoliščinah višje sile," je ocenil. V SNS-u bi poleg preostalih podatkov zbrali tudi podatke o nacionalnosti, rok hrambe podatkov pa skrajšali na 30 dni po izplutju ladje iz pristanišča.

Novelama zakonov o tujcih in mednarodni zaščiti zelena luč za nadaljnjo obravnavo

Vladnima predlogoma novel zakonov o tujcih in mednarodni zaščiti so poslanci na seji z 51 glasovi za in 13 proti prižgali zeleno luč za nadaljnjo obravnavo. Prva novela bi zaostrila pogoje za bivanje tujcev v Sloveniji, druga pa naj bi preprečevala zlorabe azilnega sistema. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je na torkovi seji DZ-ja med novostmi, ki jih predvideva predlog novele zakona o tujcih, poleg prenosa evropske direktive v slovenski pravni red poudaril še vračanje tujcev, ki v državi prebivajo nezakonito, in podaljšanje roka za združevanje družin na dve leti. Novela uvaja zahtevo po znanju slovenskega jezika za prosilce, in sicer na osnovni ravni za tujca, ki prvič vstopa v državo, in na ravni A2 za tiste tujce, ki v Sloveniji že prebivajo več let.

Glavni cilj predloga novele zakona o mednarodni zaščiti pa je po besedah Hojsa zagotoviti hitro in učinkovito mednarodno zaščito za tiste, ki jo dejansko potrebujejo, hkrati pa v največji meri izkoreniniti zlorabo azilne zakonodaje. Predlog med drugim predvideva sankcije za oviranje izvedbe postopkov mednarodne zaščite, neupoštevanje dolžnosti prosilcev za mednarodno zaščito, kršenje pravil bivanja v nastanitvenih centrih, pravil javnega reda in miru ter kazniva dejanja. Prav tako naj bi omogočili učinkovitejšo izvedbo omejitve gibanja, osebe z mednarodno zaščito pa spodbujali k integraciji.

Z rešitvami, ki jih je pripravila vlada, v večjem delu opozicije niso zadovoljni. Menijo, da gredo predlogi v smeri omejevanja pravice azila in oteževanja položaja tujcem. V koalicijskih vrstah pa poudarjajo, da je treba doseči boljšo integracijo tujcev v slovensko družbo in vzpostaviti mehanizem, s katerim bi preprečili zlorabe azilnega sistema.

O noveli zakona o STA-ju dokončno na naslednji seji

DZ je opravil drugo obravnavo novele zakona o STA-ju, ki širi naloge angleškega servisa STA-ja s poročanjem o prostovoljstvu in nevladnih organizacijah. Sprejel je dopolnilo glede začetka uporabe določbe, zato bo glasovaje o noveli na naslednji seji. V razpravi je bilo sicer slišati predvsem opozorila opozicije o ogroženosti neodvisnih medijev pri nas.

Področje prostovoljstva in nevladnih organizacij je v zakonu o STA-ju navedeno med področji, o katerih poroča v slovenskem jeziku, med področji, o katerih poroča v angleškem jeziku, pa ne. "Predlagatelji ne vidimo razloga, da je tako, nevladne in prostovoljske organizacije so namreč izjemno pomemben segment slovenske družbe," je poudaril Luka Mesec (Levica).

Vlada predloga po besedah ministra za kulturo Vaska Simonitija ne podpira in spremembo vidi kot nepotrebno, saj že veljavni zakon omogoča STA-ju, da v angleškem servisu poroča tudi o dogajanjih na področju prostovoljstva in nevladnih organizacij. "Moramo pa se zavedati, da STA kot nacionalna agencija ni globalni igralec in angleški prevodi dogajanja v nevladnih organizacijah bodo le stežka prišli v kategorijo globalnih novic," je navedel Simoniti.

Poslanci tudi o zakonu o vrtcih

Na poslanskih klopeh bo danes tudi predlog novele zakona o vrtcih, s katerim želi vlada odpraviti pomanjkljivosti zakona, ki so se pokazale ob nepravilnostih v ljubljanskem zasebnem vrtcu Kengurujčki. Besedilo prepoveduje opravljanje predšolske vzgoje in varstva otrok tistim, ki niso vpisani v razvid izvajalcev javno veljavnih programov ali v register varuhov predšolskih otrok, in določa sankcije za kršitve. Poleg tega predlog vnovič uvaja brezplačni vrtec za drugega otroka, ki je v vrtcu hkrati s starejšim sorojencem.

DZ potrdil Majo Brkan za kandidatko za sodnico na Splošnem sodišču EU-ja

Maja Brkan je bila na tajnem glasovanju potrjena za kandidatko za sodnico na Splošnem sodišču EU-ja v Luxembourgu. Pred tem jo je že soglasno podprla mandatno-volilna komisija, razprave glede njene kandidature praktično ni bilo. Brkanovo je za kandidatko potrdilo 78 poslancev, šest jih je bilo proti, tri glasovnice pa so bile neveljavne. Za potrditev je Brkanova potrebovala najmanj 46 glasov.

Zdaj jo čaka še zahteven preizkus pred t. i. odborom 255, ki v skladu s pogodbo o Evropski uniji preverja primernost kandidatov za delo na Sodišču EU-ja in Splošnem sodišču EU-ja. Ta odbor je bil v preteklih dveh letih usoden že za dva slovenska kandidata in Slovenija na Splošnem sodišču EU-ja za zdaj nima zasedenega nobenega od dveh zanjo predvidenih sodniških položajev. Parlamentarne stranke so Brkanovi visoko podporo izkazale že na posvetih pri predsedniku republike Borutu Pahorju. Podprl jo je tudi sodni svet in Pahor se je odločil, da jo predlaga DZ-ju v potrditev.

Šelih znova imenovan za namestnika varuha človekovih pravic

DZ je za namestnika varuha človekovih pravic Petra Svetine znova izvolil Ivana Šeliha, ki se mu sicer končuje drugi mandat na tem mestu. Kot je v obrazložitvi dejal Svetina, je Šeliha za svojega namestnika predlagal "zaradi njegove kompetentnosti, zavzetosti, predanosti ter osebnostnih potez, predvsem pa osebne integritete". Šelihu sicer mandat poteče 17. junija, DZ pa ga je na današnjem glasovanju podprl z 52 glasovi za in 25 proti.

Po izvolitvi je Šelih v parlamentarni dvorani tudi prisegel, da bo opravljal svojo nalogo na podlagi ustave in zakona, varoval človekove pravice in temeljne svoboščine, svoje delo opravljal vestno in nepristransko ter pri tem spoštoval načela pravičnosti in dobrega upravljanja.

Določanje datuma obravnave PKP 8

Deset minut po koncu seje se bo sešel kolegij predsednika DZ-ja, ki bo določil datum izredne seje DZ-ja, na kateri bodo poslanke in poslanci odločali o predlogu osmega protikoronskega zakona. Po predlogu bo izredna seja DZ-ja v torek, 2. februarja.