DZ je v prvem delu zasedanja opravil razpravo o poročilu varuha človekovih pravic za leto 2019. V razpravi so poslanci kot težavo navedli predvsem podatek, da nekatera priporočila ostajajo neuresničena po več let.

Po navedbah namestnika varuha človekovih pravic Mihe Horvata je varuh lani 305 kršitev pravic in drugih nepravilnosti ugotovil pri 48 različnih organih, največ na ministrstvu za delo, pri občinah in sodiščih, sledijo ministrstvo za okolje in prostor, centri za socialno delo in policijske postaje. V poročilu varuh ugotavlja, da se življenjske razmere v domovih za starejše občane zaradi pomanjkanja kadra slabšajo, kadrovski normativi pa so nezadostni. Opozarja tudi na prezasedenost zaporov in pomanjkanje kadra v njih.

Na področju otrokovih pravic varuh odgovorne poziva, naj čim prej sprejmejo zakon za celostno ureditev pri obravnavi otrok žrtev in prič kaznivih dejanj v Hiši za otroke. Na področju otrokovih pravic bi se morale pristojne institucije tudi bolje povezovati med sabo, meni. Je pa v zadnjih dveh letih dobro zaživel institut zagovorništva otrok, ki je bil dodeljen že 65 otrokom, je dejal Horvat.

V poročilu varuh kot težavo poudarja pravno in komunalno neurejenost romskih naselij ter prepočasno odpravljanje ovir za invalide. Poslance tudi poziva k doslednemu uresničevanju odločb ustavnega sodišča in izvrševanju sodb Evropskega sodišča za človekove pravice.

Na splošno sicer ugotavlja, da je raven spoštovanja človekovih pravic v Sloveniji visoka. Matic Zupan, državni sekretar na ministrstvu za pravosodje, ki je koordiniralo skupno odzivno poročilo vlade, je povedal, da se jih od skupno 158 priporočil varuha 147 nanaša na vlado in njene resorje. Od teh je 61 priporočil že realiziranih ali delno realiziranih. Nerealiziranih je 35 priporočil, 33 priporočil predstavlja stalno nalogo, 18 priporočil pa so resorji zavrnili zaradi nestrinjanja. Kljub vsemu je pri uresničitvi priporočil varuha glede na leto 2018 opaziti napredek, je dejal.

Dolgotrajno uresničevanje nekaterih priporočil

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so poslanci večinoma izrazili zadovoljstvo, da je standard varstva človekovih pravic v Sloveniji visok, hkrati pa izrazili zaskrbljenost, ker nekatera priporočila ostajajo neuresničena že več let.

Aljaž Kovačič (LMŠ) je opozoril, da se je nabralo že več kot 200 neuresničenih ali delno uresničenih priporočil, pri čemer se nekatera vlečejo že od leta 2013. Politika bi morala preseči standardne delitve in dnevne politične razprtije in poskrbeti za njihovo uresničitev, je dejal.

Meira Hot (SD) je navedla, da je še vedno neuresničenih 13 odločb ustavnega sodišča: "Mislim, da je pravi trenutek, da si pogledamo v obraz in priznamo, da smo tudi mi soodgovorni." Dušan Šiško (SNS) meni, da je podatek o neuresničenih odločbah nekaj, "nad čimer se lahko zamislimo".

"Prejeli smo ogledalo, v katerega se kot družba moramo pogledati in ugotoviti, kaj je šlo narobe," je poročilo ocenila Mojca Žnidarič (SMC). Andrej Černigoj (NSi) pa je dodal, da poročilo kaže, da "imamo kot država še vedno veliko dela".

Neuresničitev nekaterih priporočil je po mnenju Lidije Ivanuša (SDS) posledica pomanjkljivega sodelovanja med pristojnimi institucijami, na kar opozarja tudi varuh. Poročilo po njenih besedah v SDS-u podpirajo in upajo, da bo uresničenih čim več priporočil.

V Levici po besedah Primoža Siterja najbolj obžalujejo, da je pri neuresničitvi priporočil v ospredju ministrstvo za delo. Dodal je, da po toliko letih neuresničitve posameznih priporočil varuhovi pozivi delujejo že kot moledovanje.

Vojko Starović (SAB) je med težavnejšimi področji, ki jih izpostavlja varuh, poudaril težavo revščine, ki še ni izkoreninjena, in izključenost starejših. Kot nedopustno je označil, da se urejanje področja dolgotrajne oskrbe vleče toliko časa.

Jurij Lep (DeSUS) je v povezavi s tem pojasnil, da je bil velik korak narejen s pripravo zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je bil avgusta dan v javno obravnavo. "Pot za sprejetje zakona je še dolga, a prvi korak je najpomembnejši," je dejal.

DZ bo o predlogu priporočil varuha glasoval v torek.

Poslanci neenotni glede obdavčenja digitalnih velikanov

DZ je obravnaval tudi predlog zakona o davku na digitalne storitve, ki so ga pripravili v Levici in s katerim bi po sedemodstotni stopnji obdavčili storitve digitalnih multinacionalk. V koaliciji menijo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, opozicijski poslanci pa so vladi očitali, da zamuja priložnost za dodaten priliv v proračun.

Kot je dejal Luka Mesec (Levica), velike digitalne multinacionalke po podatkih finančne uprave v Sloveniji letno ustvarijo okoli 100 milijonov evrov prometa, z zakonom pa bi od tega ob pričakovani rasti prometa v prihodnjem letu v proračun dobili okoli 10 milijonov evrov.

"Kar smo pripravili v Levici, je v resnici pobuda, ki se je začela v Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj ter Evropski komisiji," je poudaril, a opozoril, da ukrepov, usklajenih na mednarodni ravni, očitno ne bo. Zato mora Slovenija ukrepati sama in si vzeti delež prihodkov digitalnih velikanov, ki ji pripada, je pozval.

Odgovor vlade: Podpora rešitvam, ki so globalno usklajene

Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za finance Kristine Šteblaj se vlada zaveda, da digitalizacija in sodobni digitalni poslovni modeli zahtevajo spremembe na področju obdavčitve, zato podpira prizadevanja za pošteno in pravično obdavčitev dohodkov pravnih oseb. "Vendar pa obenem podpira celovite rešitve, ki so globalno usklajene," je poudarila.

V vladi se poleg tega bojijo, da bi uvedba davka povzročila vrsto negativnih učinkov, kot na primer neželene spremembe obnašanja davčnih zavezancev, izogibanje plačevanju davka, povračilne ukrepe drugih držav in prenos davčnega bremena s ponudnika na kupca digitalnih storitev. Mesec je Šteblajevi odvrnil, da čakanje na ureditev na evropski ravni pomeni čakanje na nekaj, kar se ne bo zgodilo.

Podporo predlogu odrekli tudi v SDS-u, SMC-ju, NSi-ju in DeSUS-u

Da nima smisla čakati, je menil tudi Igor Peček (LMŠ). "Digitalni davek je davek prihodnosti, davek nove ekonomije, njegova uvedba pa je tudi ena od možnih rešitev za odplačevanje pandemičnih dolgov," je dejal. Tudi Franc Trček (SD) je vlado pozval, naj izkoristi priložnost, ki se ji ponuja. Da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, menijo tudi v SAB-u. Kot je dejal Marko Bandelli, je skrajni čas, da vlada med prioritete uvrsti zakonske rešitve, ki bi povečale proračunske prihodke.

Podporo predlogu so medtem odrekli v SDS-u, SMC-ju, NSi-ju in DeSUS-u. Kot sta dejala Suzana Lep Šimenko (SDS) in Robert Polnar (DeSUS), je treba tovrstne ukrepe najprej urediti na mednarodni ravni. Enostransko ravnanje bi po besedah Monike Gregorčič (SMC) lahko vodilo celo v trgovinsko vojno.

Jožef Horvat (NSi) je opozoril, da sploh ni jasno, ali je mogoče tak predlog zakona izvrševati v praksi. "Ali je Slovenija sposobna zagotoviti informacijsko tehnologijo, ki bo zagotavljala vse potrebne podatke, da bi lahko sledili storitvam, ki jih digitalna podjetja opravljajo na območju Slovenije," je vprašal. Manj jasen je bil glede stališča svoje poslanske skupine Jani Ivanuša (SNS). Strinjal se je, da se na ravni EU-ja "še vedno samo pogovarjajo", zato morajo države članice same poskrbeti za pravično obdavčitev digitalnih velikanov.