Po mnenju vlade je tudi zaradi referendumske odločitve pomembno, da lahko čim prej začne delovati v skladu s spremembami zakona o vladi. S tem ji bo omogočeno optimalno izvajanje izvršilne funkcije, izvajanje načrta za okrevanje in odpornost ter evropske kohezijske politike v naslednjem programskem obdobju pa ne bo ogroženo.

Poleg pristojnosti posameznih ministrstev predlog dodatno ureja možnost prenosa krajevne pristojnosti pri odločanju upravnih enot s preobremenjene upravne enote na manj obremenjeno. Upravne enote se namreč zlasti v zadnjih dveh letih spoprijemajo s povečanim pripadom upravnih zadev na številnih delovnih področjih.

Opozicija nasprotovala nujnemu postopku

V predstavitvi stališč poslanskih skupin o predlogu novele so v Svobodi pojasnili, da predlog sledi spremembam zakona o vladi, ki je določil drugačno organizacijo vlade. Po njihovih navedbah je tudi zaradi odločitve volivcev na novembrskem referendumu, ki so potrdili spremembe zakona o vladi, nujno, da vlada čim prej začne delovati v skladu s spremembami zakona o vladi. Zaradi naknadnega zakonodajnega referenduma je od sprejetja sprememb zakona o vladi preteklo že skoraj osem mesecev, so opomnili.

Predlog po pojasnilu SD-ja odraža zavezanost vlade h krepitvi delovanja državnega ustroja. Upravne enote pa bodo tudi pridobile fleksibilnost pri reševanju določenih upravnih zadev, so dodali.

V SDS-u so medtem dejali, da predlog ne izpolnjuje pogojev za obravnavo po nujnem postopku. Sklicevanje sej delovnih teles z danes na jutri zaradi zakonskih predlogov, vloženih po nujnem postopku, onemogoča delo poslancev, zlasti tistih iz opozicijskih vrst, so izpostavili. Obravnavani predlog je po njihovi oceni konfuzna gmota, pripravljena površno.

V NSi-ju so tako kot v SDS-u opozorili, da predlog posega kar v 37 zakonov. Ker je obravnavan po nujnem postopku, ga ne morejo podpreti, so povedali. Ministrstva morajo biti po njihovem opozorilu zasnovana tako, da bodo lahko delovala učinkovito.