Foto: BoBo
Foto: BoBo

Zaposlenim, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, torej praviloma v starosti 60 let in s 40 leti delovne dobe, bo lahko delodajalec odpovedal delovno razmerje brez navedbe razloga. Odbor DZ-ja za finance je v ponedeljek to določbo iz zakonskega besedila črtal, danes pa so jo poslanci na predlog SDS-a in NSi-ja vanj vnovič zapisali. Pri tem bo imel delavec pravico do odpravnine.

"Nikogar ne želimo prisilno odsloviti," je o tem dopolnilu dejal Jožef Horvat (NSi). A če bo delodajalec na nekem delovnem mestu, ki ga zaseda delavec z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev, potreboval mlajšo silo, bo lahko prekinil pogodbo o zaposlitvi. "Tak delavec se bo torej upokojil in imel zagotovljeno vso socialno varnost," je dejal Horvat.

Ni pa SDS-u in NSi-ju uspelo z določbo, da se kršilcem vladnih odlokov odreče pomoč za blažitev posledic epidemije covida-19, kar sta predlagali po tem, ko so v soboto inšpektorji zaradi neupoštevanja prepovedi obratovanja zapečatili smučišče Krvavec. Večina navzočih na današnji plenarni seji je soglašala, da ta določba v zakonu nima česa iskati.

Da se izjema pri upravičenosti do pomoči iz zakonskega besedila črta, so predlagali v SMC-ju, SD-ju, LMŠ-ju, Levici in SAB-u. "To bi pomenilo delati nabor subjektov, ki nekomu niso pogodu, in jih kaznovati," je dejala vodja SMC-jevih poslancev Janja Sluga.

Da gre za maščevalen in nesorazmeren ukrep, so ocenili tudi v SD-ju, LMŠ-ju, Levici in SAB-u. Kršilci so namreč tako kaznovani kar dvojno, pravnica državnega zbora pa je že včeraj opozorila, da gre za neustavno odločbo.

Solidarnostni dodatki za upokojence, študente, družine ...

Za čas epidemije zakon določa denarno nadomestilo plače zaradi izgube zaposlitve, predvideno je tudi izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka najranljivejšim skupinam – upokojencem, študentom, zaposlenim z najnižjimi plačami, otrokom do 18. leta starosti, staršem z več otroki, starejšim kmetom z nizkimi dohodki. Za 100 evrov bo v času epidemije višji tudi dodatek za nego otroka.

Za vsakega novorojenega otroka bo država še leto dni po koncu epidemije plačala 500 evrov. Ta določba velja za otroke, rojene že od letošnjega 1. januarja dalje.

Temeljni dohodek za zadnje tri mesece tudi verskim uslužbencem

Verski uslužbenci bodo za zadnje tri mesece letos prejeli mesečni temeljni dohodek v znesku 700 evrov. Glede te določbe je Violeta Tomić (Levica) vztrajno spraševala, kako verski uslužbenci dokazujejo izpad dohodka.

Zaposlenim v javnem zdravstvu in domovih za starejše, ki delajo z bolniki s covidom-19, zakon do konca leta 2021 prinaša za najmanj 30 odstotkov višje plače, tistim, ki so okužbi z novim koronavirusom še posebej izpostavljeni, tudi v okviru javnih del, se bo urna postavka povečala za 65 odstotkov.

Dodatni ukrepi na področju gospodarstva

Vlada je predlog novega protikoronskega zakona pripravila z namenom omilitve posledic, ki jih je epidemija covida-19 povzročila gospodarstvu in prebivalstvu, je zjutraj povedal finančni minister Andrej Šircelj. Z njim se podaljšujejo nekateri ukrepi iz predhodnih šestih protikoronskih zakonov, drugi so novi.

Zakon prinaša številne dodatne ukrepe na področju gospodarstva, ki naj bi po njegovih besedah podjetjem olajšali spopad z epidemijo, ohranili delovna mesta ter omogočili preživetje dejavnosti, ki v teh časih ne smejo poslovati oz. delujejo okrnjeno.

Med drugim se bo povečal obseg sredstev, namenjen za zagotavljanje likvidnosti gospodarstva. Tista podjetja, ki jih je koronska kriza najbolj prizadela, bodo lahko tudi uporabila posebna posojila SID banke in Slovenskega podjetniškega sklada z državnim jamstvom. Šircelj je pri tem omenil podjetja v storitvenih dejavnostih, gostinstvu, turizmu in transportu.

Pri kritju fiksnih stroškov podjetij, ki ga je uveljavil šesti protikoronski zakon, se povračilo teh stroškov lahko podvoji do 2000 evrov mesečno na zaposlenega.

Med novimi ukrepi tudi pomoč prostovoljnim gasilskim društvom

Podaljšuje se pomoč izvajalcem cestnega prevoza potnikov, med novimi ukrepi za blažitev posledic epidemije je pomoč za prostovoljna gasilska društva v vrednosti od 2000 do 4500 evrov. Še dodatnih 1000 evrov lahko pričakujejo tista, ki imajo v lokalni skupnosti status osrednje enote.

Delodajalci do pomoči tudi brez poravnanih obveznosti

Določeni so še nekateri popravki veljavne protikoronske zakonodaje, med drugim delodajalcem pri uveljavljanju subvencioniranja čakanja na delo ne bo treba več dokazovati, da imajo poravnane vse dajatve. Ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa bo veljal še do konca junija 2021.

Trgovine v nedeljo, 3. januarja, ne bodo odprte

Vlada je predvidela, da bi bile lahko trgovine izjemoma odprte v nedeljo, 3. januarja, kar pa je DZ danes iz zakona črtal. Tako so predlagali poslanci LMŠ-ja, SAB-a, SD-ja in Levice. Poslanec zadnje, Primož Siter, je dejal, da so bile trgovine zaprte tri dni zapored tudi pretekli konec tedna, pa smo vsi preživeli.

Že v ponedeljek je odbor za finance preprečil ukinitev sklada za razvoj nevladnih organizacij, v katerega se stekajo neporabljena sredstva, ki bi jih lahko zavezanci za dohodnino namenili kateri od nevladnih organizacij. Ostaja pa v zakonu zapisano zvišanje deleža, ki ga je mogoče nameniti za donacije, na odstotek od obračunane dohodnine zavezanca.

Janša: STA bo poplačan, ko bo Ukom prejel in preveril zahtevano dokumentacijo

Poslanci podprli izplačilo zaostalih obveznosti do STA-ja

V stranki SMC so vložili tudi dopolnilo k predlogu sedmega protikoronskega svežnja (PKP 7), da se v sedmih dneh po uveljavitvi zakona izplačajo vse zaostale obveznosti do Slovenske tiskovne agencije (STA) in da se, ne glede na to, ali bo za leto 2021 sklenjena pogodba s STA-jem, financira upravljanje javne službe STA-ja na podlagi sprejetega poslovnega načrta, je pojasnila vodja poslancev Sluga.

Poslanci so s 44 glasovi za in 40 proti dopolnilo podprli.

Kot je Sluga dejala v izjavi za medije ob robu seje DZ-ja, so se za dopolnilo odločili glede na vse dogajanje v povezavi z nefinanciranjem STA-ja za evidentno opravljanje javne službe. "Seveda se pri polni zavesti zavedam, da to nima povezave z epidemijo," je dejala Sluga. So se pa za dopolnilo odločili "glede na ravnanje Ukoma in vsa pravna mnenja, ki so bila podana, pa tudi glede na to, da smo mnenja, da bi se javna služba morala financirati in da Ukom nima pravice zahtevati od STA-ja vsega, kar pač zahteva".

Vodja SMC-jevih poslancev Janja Sluga. Foto: BoBo
Vodja SMC-jevih poslancev Janja Sluga. Foto: BoBo

"Nam se zdi, da je situacija ušla izpod nadzora, da je STA talec nekih osebnih zgodb," je pojasnila Sluga. Glede na vse pripombe zakonodajnopravne službe, ki so bile podane na ukrepe v predlogu sedmega protikoronskega zakona, "tudi s pravnega vidika ne vidimo, da bi bila zadeva kaj posebej problematična", je dodala.

Tudi SMC-jev predsednik DZ-ja Igor Zorčič je ocenil, da so napori, ki naj bi potekali na vladi za ureditev nastalih razmer, nezadostni, da je ustrezno to vprašanje urediti tudi na zakonski ravni. Tako bi po njegovih besedah v parlamentu dali "jasno sporočilo, da institucija, kot je STA, ki je ključnega pomena tudi v času epidemije, potrebuje neko vzdržno financiranje". Če pa obstajajo kakršna koli nesoglasja denimo glede poslovnega načrta ali podobnega, pa je to po Zorčičevem prepričanju treba rešiti drugače, "ne pa z odtegnitvijo vseh finančnih sredstev in s hiranjem takšne institucije".

Opozicija podprla SMC-jeve predloge

Podporo vloženemu dopolnilu so pred glasovanjem napovedali v več opozicijskih strankah, v LMŠ-ju, SD-ju, Levici in SAB-u, za ureditev financiranja pa so se v preteklih tednih zavzeli tudi v DeSUS-u. Poslanec Levice Miha Kordiš je v izjavi za medije ob robu seje v povezavi s tem dejal, da se je vlada Janeza Janše že zdavnaj odločila, da "želi vse medije, v katerih ne visi slika Janeza Janše, ali uničiti ali prevzeti, tako je tudi s STA-jem".

SMC je hkrati danes vložil še dve drugi dopolnili in po pojasnilih Sluge se v poslanski skupini z njimi strinjajo večinsko. Na novinarsko vprašanje, kaj ta dopolnila SMC-ja pomenijo v smislu morebitnega odmika stranke SMC od aktualne koalicije, je Sluga odgovorila, da je to eden izmed korakov, ki so jih tudi v preteklosti že delali, a prej so to uskladili za zaprtimi vrati, zdaj pa so se odločili za samostojen korak.

Premier Janez Janša se je na vloženo dopolnilo SMC-ja, ki bi zagotovilo financiranje STA-ju, že odzval na Twitterju. Med drugim je dogajanje pospremil z besedami: "Ni kaj, vrhunci vladavine prava." Dodal pa je še ključnik Zimbabve. Novico o vložitvi dopolnila je po Janševih navedbah treba brati kot: "Vložili smo zakon, na podlagi katerega se lahko kršijo vsi ostali zakoni. Ko gre za prvorazredne, ki si izplačajo po 100.000 evrov na leto, ne sme biti ovir."

Poslanci potrjujejo sedmi protikoronski zakon

Iz poslanske razprave

V opoziciji so bili do predlaganih ukrepov kritični. "Janševa vlada se za dimno zaveso covida-19 loteva zadev, ki za reševanje epidemije in zdravstvene krize niso ne nujne in ne potrebne. Še več, utegnejo povzročiti več škode kot epidemija sama," je opozoril Marko Bandelli (SAB).

"Vsak izmed protikoronskih zakonov je odraz izrednih razmer, je odraz poskusa obvladovanja situacije in dolgoročnega zmanjševanja škodljivih posledic za prebivalstvo in gospodarstvo," pa se je strinjal Robert Polnar (DeSUS). Med najpomembnejšimi ukrepi za njegovo stranko je izpostavil solidarnostni dodatek za upokojence v skupni vrednosti 67 milijonov evrov.

"Ukrepi bodo pomagali številnim državljanom, zlasti tistim socialno šibkim," je nadaljevala Suzana Lep Šimenko (SDS). Poleg upokojencev je omenila še študente, otroke in družine, s sedmim protikoronskim zakonom se bo pomagalo ohraniti tudi delovna mesta, pomoč je predvidena za zdravstvo, prevoznike, gasilce ter socialne in zdravstvene delavce.

Jožef Horvat (NSi) je spomnil še na del obravnavanega zakona, ki prinaša različne instrumente pomoči gospodarstvu.

Skupna vrednost tokratnih ukrepov je pol milijarde evrov, je povzel Dušan Šiško (SNS). "Trenutna oblast je zelo širokogrudna, na mizi so milijarde in ljudje še vedno niso zadovoljni," je ugotovil. Nezadovoljen je predvsem, ker je EU v odzivu na zdravstveno krizo popolnoma odpovedala, saj enotnih ukrepov za vse države članice ni.

Na slabo voljo in napetost je opozoril tudi Brane Golubovič (LMŠ). Že poleti je bilo jasno, da bo drugi val povzročil socialne stiske, zato bi morala vlada pripraviti načrt, kdo, kdaj in pod kakšnimi pogoji bo dobival pomoč. Ker tega ni storila, zdaj DZ s sedmim protikoronskim zakonom sprejema različne solidarnostne dodatke, tudi za nazaj, ni pa znano, kako je vlada določila upravičence, je dejal.

Težava vlade po besedah Janija Prednika (SD) je prepričanje, da bo težave rešila z metanjem denarja skozi okno. "Dokler iz ulice sliši vzklike hvaležnosti, je prepričana v svoje dobro delo. Zato je tudi tokratni paket napolnjen s solidarnostnimi dodatki za razne ranljive skupine," je dejal. A sprašuje se, ali je taka oblika pomoči res najboljša in smo res zajeli vse najbolj prizadete zaradi epidemije.

Miha Kordiš (Levica) je opozoril, da se ukrepi prilagajo apetitom vlade po oblasti in prijateljem okoli nje. Vlada bolj kot ukrepe proti epidemiji sprejema ukrepe, s katerimi si želi podrediti državo, je dejal. Opozoril je, da marsikatera družbena skupina solidarnostnega dodatka ne bo prejela, za marsikatero pa so predvideni dodatki prenizki.

Gregor Perič (SMC) je solidarnostne dodatke različnim skupinam prebivalstva zagovarjal z besedami, da so namenjeni reševanju stisk in zasledujejo svoj namen. "Zato jih bomo v SMC-ju seveda tudi danes podprli," je sklenil.

Opozicija: Ukrepi so nepregledni

Poslanci so ob obravnavi predloga PKP 7 pozornost posvetili tudi oceni doslej sprejetih ukrepov. V opoziciji so bili kritični, da so ukrepi vse bolj nepregledni, odzivanje vlade pa prepočasno. Tako kot v dosedanjih vlada tudi v sedmem protikoronskem zakona namenja premalo pozornosti gospodarstvu, da bi se ohranila delovna mesta, je opozoril Jože Lenart (LMŠ). Brez tega pa ne moremo doseči povprečja razvoja EU-ja, kar je nam ključni cilj v vseh letih, je dodal. Ugotavljal je, da se vlada pri oblikovanju ukrepov za blažitev posledic epidemije preveč ukvarja z deljenjem enkratnih pomoči določenim skupinam prebivalstva. "V vseh protikoronskih zakonih iščemo skupine, ki so izpuščene. In še vedno jih nismo rešili. Preveč časa, energije namenjamo temu," je dejal.

Primož Siter (Levica) je ugotovil, da bi bila zdravstvena, gospodarska in socialna kriza, s katero se soočamo, enaka tudi brez vseh protikoronskih zakonov. "Načeloma so ukrepi vlade Janeza Janše precej neučinkoviti," je bil kritičen.

Jani Möderndorfer (LMŠ) je bil še bolj neposreden: "Dlje, kot ste na oblasti, več je škode v tej državi." Siter je zanikal trditve vlade, da s protikoronskimi ukrepi ne pozablja na nikogar. Na seznamu pozabljenih ostajajo denimo delavci na izpostavljenih poklicih v zdravstvu in domovih za starejše ter najemniki stanovanj, je naštel. Ne pozablja pa vlada na svojega najboljšega prijatelja, Rimskokatoliško cerkev, je spomnil na določbo o mesečnem temeljnem dohodku za verske uslužbence.

"Tudi po šestih poskusih protikoronskih svežnjev epidemija še ni obvladana in njene posledice se poglabljajo. Pomoč za ohranitev gospodarske dejavnosti in zaposlenosti do podjetij priteka prepočasi, prav tako prepočasi potekajo tudi izboljšave in nadgradnje iz prejšnjih paketov," pa je dosedanje ukrepanje vlade ocenil Prednik.

Poslanci vlado tudi pohvalili

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Po drugi strani je Elena Zavadlav Ušaj (SDS) ugotovila, da bi bilo brez ukrepov iz dosedanjih protikoronskih paketov marsikatero podjetje danes zaprto, zaposleni pa na zavodu za zaposlovanje.

Tudi Jure Ferjan (SDS) je zatrdil, da se vlada z epidemijo sooča proaktivno ter s protikoronskimi zakoni pomaga ljudem, gospodarstvu in državi v celoti. "Ta paket je težak 550 milijonov evrov in prinaša pomoč socialno šibkim, zdravstvu, turizmu, gospodarstvu, socialnim in zdravstvenim delavcem, skratka različnim skupinam, ki pomoč v teh težkih časih najbolj potrebujejo," je naštel.

Vrsto ukrepov iz danes obravnavanega paketa ukrepov je pohvalil tudi Predrag Baković (SD), a spomnil na določbo, da se kršiteljem vladnih odlokov odreče pomoč za blažitev posledic epidemije covida-19. "Glavna težava te vlade je, da se na vsak poskus morebitnega izigravanja pravil ali anomalij ali neke nediscipline odzove z represijo in izključno z represijo," je dejal.

Meira Hot (SD) je vladi priporočila nov pristop pri pripravi ukrepov. Ni namreč vseh istovrstno in enako prizadela zdravstvena kriza, ki je že prešla v gospodarsko krizo. Tako nekateri kljub epidemiji nemoteno nadaljujejo s poslovanjem, medtem ko drugi delujejo moteno, tretji pa so morali čez noč ustaviti svoje dejavnosti in v tem stanju stagnirajo že več mesecev.

Odbor za finance črtal upokojevanje brez razloga iz PKP 7

Opozorila o pravni zmedi

Celotni zakon pa po opozorilih pravnikov vnaša zmedo v pravni prostor, ob tem pa ureja tudi neinterventna področja, torej tista, ki niso povezana z epidemijo. Kot je za Radio Slovenija poročala novinarka Maja Derčar, je zakonodajno-pravna služba državnega zbora na 50 straneh PKP 7 tako rekoč raztrgala kot nadaljevanje pravne zmede po šestih interventnih protikoronskih svežnjih.

Med pripombami najdemo tudi pomanjkanje vladne utemeljitve, zakaj namenja temeljni dohodek verskim uslužbencem in jih tako primerja s samozaposlenimi v kulturi. Ali pa zakaj namenja 500 evrov za vsakega novorojenčka. Spodbujanje rodnosti se namreč ne počne za nazaj, dodatek za novorojenčke pa je predviden za vse, ki so bili rojeni po 1. januarju letos, in ne šele od uveljavitve zakona.

DZ: Odbor za finance podprl sankcioniranje kršilcev vladnih odlokov

Po poročanju Radia Slovenija vlada tudi ni izkazala nujnosti za poseg v najemna razmerja pri poslovnih prostorih. Koalicijska stran se ob tem zagovarja, da namenja pomoč gospodarstvu in najranljivejšim, zakoni pa vedno nastajajo pod časovnim pritiskom in so interventni, od tod pa izvira tudi kakšna napaka. Ob tem dodajajo, da je mnenje pravnikov oziroma zakonodajno-pravne službe mnenje stroke.

"Vladni bombončki"

Opozicija je sicer prispevala še vrsto pripomb na PKP 7. Vladi je očitala, da razdeljuje "bombončke", denimo dodatke upokojencem, in hkrati pozablja na druge, denimo tiste, ki živijo od avtorskih ali podjemnih pogodb, da pozablja tudi na 4400 iskalcev prve zaposlitve ali kar 23.770 ljudi na zavodu za zaposlovanje, ki ne prejemajo nobene podpore.