Poslanci DZ-ja so na izredni seji opravili tretjo obravnavo o noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki predvideva ukinitev oz. preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, in jo s 51 glasovi za in 29 proti tudi sprejeli. Prenos prispevka se bo uveljavil v začetku prihodnjega leta.
Novelo so podprli vsi prisotni poslanci koalicijskih strank Svoboda, SD in Levica. Nasprotovali so ji v opozicijskih strankah NSi in SDS, je pa novelo podprl poslanec SDS-a Danijel Krivec.
Sprejeti zakon določa ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegov prenos v obvezno zavarovanje v obliki plačil obveznega zdravstvenega prispevka v enotnem fiksnem znesku 35 evrov mesečno. Novi prispevek bo v večini primerov pobirala finančna uprava (Furs), pri nekaterih zavarovancih pa bo to izvajal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). ZZZS je taki ureditvi sicer nasprotoval in se je zavzemal za rešitev, po kateri bi čisto vsi zavarovanci prispevek plačevali Fursu.
Začetek izvajanja je določen za 1. januar 2024.
V koaliciji so preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja označili za zgodovinski trenutek, v opoziciji opozarjajo na finančne posledice za ljudi, saj novela v prihodnjem letu predvideva proračunsko varovalko do višine 240 milijonov evrov.
Tekom parlamentarnega postopka so poslanci sprejeli več dopolnil, ki jih je pripravila vlada. Nekatera dopolnila so sprejeli tudi na tokratni obravnavi novele, večinoma gre po navedbah vlade za redakcijske popravke in usklajevanje s pripombami zakonodajno-pravne službe DZ-ja.
Poslanka SD-ja Bojana Muršič je izpostavila predloge dopolnil k 21. in 22. členu, ki da ju v poslanski skupini SD-ja v celoti ne podpirajo.
Dopolnili namreč po njenih besedah predvidevata, da bi Vzajemno, eno od zavarovalnic, ki ponuja dopolnilno zavarovanje, z zakonom preoblikovali v navadno delniško družbo, namesto vračila sredstev zavarovancem pa bi se njihov denar spremenil v lastniški delež. Tudi ZZZS bi namesto izplačila denarja postal delničar Vzajemne, je pojasnila.
"Ocenjujemo, da tako varovanje pravic delničarjev pomeni le veliko zavajanje zavarovancev. Namesto denarja se jim ponuja malo vreden lastniški delež, ki bo zanje predstavljal predvsem breme," je pojasnila.
Na koncu so bila vsa vladna dopolnila sprejeta, tudi s podporo SD-ja.
DZ pa ni sprejel amandmaja NSi, s katerim so sicer predlagali, da bi se zakon začel uporabljati 1. septembra.
Svoboda: Zgodovinski trenutek
Tamara Kozlovič (Svoboda) je v poslanski razpravi v uvodu spomnila na spomladansko napoved povišanja premij za dopolnilna zdravstvena zavarovanja komercialnih zavarovalnic. V času, ko se kljub vedno višjim zneskom, ki jih namenjamo zdravstvu, pacienti in uporabniki spoprijemajo s težjo dostopnostjo do zdravstvenih storitev, je po njenih besedah vsakršen dvig stroškov na račun zavarovancev nedopusten.
"Ukinitev dopolnilnega zavarovanja bo zgodovinski trenutek," je dejala Mateja Čalušić (Svoboda) in spomnila, da so dopolnilno zavarovanje skušale ukiniti že številne vlade, a ni uspelo še nobeni.
Levica: Nacionalizacija dopolnilnega zavarovanja
Miha Kordiš (Levica) je dejal, da je obstoj dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ena od treh ključnih oblik privatizacije zdravstvenega sistema in da gre za neučinkovit način zbiranja sredstev za financiranje zdravstva. Prav tako je dopolnilno zavarovanje nepravično, saj je višina doplačila enaka ne glede na višino dohodka. V Levici se po njegovih besedah veselijo "nacionalizacije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja", ki jo bo prinesla novela. Kot socialisti pa pričakujejo, da bodo jeseni v koaliciji obravnavali nadomestitev enotnega prispevka s solidarno obliko prispevka, je dodal.
Solidarne oblike prispevka, katerega višina bi upoštevala socialni in dohodkovni položaj posameznika, si želijo tudi v SD-ju. "Žal nam je, da v tem koraku nismo našli načina, s katerim bi odpravili tudi neupravičen način obračunavanja dajatve za dosedanje prostovoljno zavarovanje," je dejala Bojana Muršič. Tako tudi v SD-ju na enotno višino prenesenega prispevka gledajo kot na začasno rešitev.
SDS: Poteza ne rešuje ničesar
Zvone Černač (SDS) je poudaril, da novela ne bo ukinila dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ampak ga bo preoblikovala v obvezni prispevek, ker da ne rešuje ničesar. "Ne prinaša boljših storitev, ne odpravlja čakalnih vrst in ne rešuje bistvenih problemov zdravstvenega sistema," je dejal. Opozoril je tudi, da je za prihodnje leto predvidena proračunska varovalka do 240 milijonov evrov. Tako po njegovih besedah ljudje za dopolnilno zavarovanje ne bodo plačevali manj, ampak skozi obremenitve preko davkov in prispevkov še več.
Na to so opozorili tudi v NSi-ju. Poslanka Iva Dimic je dejala, da se je vlada preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja lotila brez izračunov. "Lahko rečemo, da jih je pohlep in kontrola nad denarjem, ki so ga ljudje vplačevali v prostovoljno zavarovanje, povsem zaslepil, saj v zakonu ne zasledimo, koliko bo stala reorganizacija ZZZS-ja in koliko ljudi bo treba zaposliti, koliko denarja bo šlo za računalniške programe, opremo in prostore," je poudarila.
Spremembe financiranja političnih strank
Poslanci so brez glasu proti sprejeli novelo zakona o političnih strankah, ki med drugim vsebuje spremembe financiranja političnih strank. Za je glasovalo 57 poslancev, torej prisotni poslanci koalicijskih Svobode, SD-ja in Levice ter opozicijskega NSi-ja, ki so novelo vložili po skrajšanem postopku. Poslanci SDS-a so se glasovanja vzdržali.
Stranke, ki so na volitvah prejele najmanj en odstotek glasov, bodo v enakih zneskih upravičene do skupaj desetih odstotkov proračunskih sredstev, namenjenih za financiranje političnih strank. Preostalih 90 odstotkov pa si bodo razdelile sorazmerno s številom glasov volivcev, ki so jih prejele.
Takšna rešitev sicer vrača pred desetletjem ukinjeno ureditev. V vmesnem času je bilo namreč razmerje med fiksnim in variabilnim delom proračunskih sredstev, do katerega so stranke upravičene, nekoliko drugačno. In sicer je bilo 25 odstotkov sredstev namenjenih za fiksne in 75 odstotkov za variabilne prejemke strank.
Hkrati sprejeti zakon viša delež proračunskih sredstev, ki jih DZ določi za dodatno strokovno pomoč poslancem, in sicer z največ 50 na največ 70 odstotkov. Omenjena sredstva lahko stranke porabijo tudi za svoje delovanje in poslovanje.
Obvezno revidiranje strank pri Računskem sodišču bo odslej veljalo le za stranke, ki so letno prejele oz. bile upravičene do prejema najmanj 100.000 evrov iz sredstev državnega proračuna ali proračunov lokalnih skupnosti. Za večino prekrškov se znižuje tudi najnižja globa tako za politično stranko kot za odgovorno osebo.
Med parlamentarnim postopkom so predlagatelji poudarjali, da so predlagane spremembe nastale na podlagi pobud Računskega sodišča. Med poglavitnimi cilji pa so izpostavljali predvsem stabilnejše financiranje tako parlamentarnih kot tudi neparlamentarnih političnih strank in strankarskih podmladkov ter odpravo administrativnih težav pri poslovanju strank.
V SDS-u so se glasovanja vzdržali. Skupaj z NSi-jem so namreč z dopolnilom predlagali še, da bi stranke sredstva za financiranje znova lahko pridobivale tudi od samostojnih podjetnikov in pravnih oseb, ki niso v posredni ali neposredni državni lasti. Takšna rešitev bi bila po njihovi oceni pozitivna in bi povečala transparentnost. Dopolnilo je bilo zavrnjeno že na obravnavi na matičnem odboru DZ-ja, saj bi po mnenju koalicije takšna ureditev predstavljala "korak k sponzoriranju politike".
Po opozorilih nekaterih neparlamentarnih strank se bo sicer s tem zakonom povečalo financiranje večjih strank, manjše pa bodo še težje delovale.
Sprejet zakon o rokodelstvu
DZ je soglasno sprejel zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva. V opoziciji in koaliciji so zadovoljni, da se je pristopilo k sistemskim rešitvam za to področje. Zakon uvaja sistemsko rešitev prenosa rokodelskih znanj, spretnosti in veščin, ki se uresničuje prek zaščite rokodelcev oz. s podeljevanjem naziva priznani rokodelec, ter prek zaščite rokodelskih izdelkov oziroma z njihovim certificiranjem. Za to naj bi skrbela Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS). Zaščitene bodo tudi rokodelske panoge, in to z njihovim terminološkim poimenovanjem.
Poleg OZS-ja so kot nosilci podpornega okolja rokodelstva predvideni še rokodelski centri, Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije, Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) in Slovenski etnografski muzej.
Na podlagi zakona naj bi bil pripravljen dveletni program za ohranjanje in razvoj rokodelstva, ki bo med drugim vključeval konkretne ukrepe, kot so zaščita izdelkov in prenos znanj, ohranjanje tradicionalnega rokodelstva in njegovo dokumentiranje ter spodbujanje podjetništva na področju rokodelstva.
Predvideno je tudi dodeljevanje fizičnih spodbud, in sicer med drugim kot financiranje rokodelskih centrov ter dejavnosti Zdusa in Slovenskega etnografskega muzeja na tem področju.
Hitrejše uvajanje obnovljivih virov energije
Poslanci so na glasovanju z 48 glasovi za in 31 glasovi proti sprejeli zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE), ki bo med drugim podlaga za določitev potencialnih prednostih območij za sončne in vetrne elektrarne. Zakon so podprli v koaliciji, medtem ko mu je opozicija nasprotovala.
Zakon za hitrejše uvajanje OVE-ja bo med drugim podlaga za določitev potencialnih prednostih območij za sončne in vetrne elektrarne ter določena tudi predpisana prednostna območja za postavitev sončnih elektrarn, npr. večje strehe, zaprta odlagališča, energetska in prometna infrastruktura.
Zakon bo omogočal postavitev sončnih in vetrnih elektrarn na območjih z neizkoriščenim potencialom. Tako bo predvidoma dovoljeval sončne elektrarne na protihrupnih ograjah avtocest, plavajoče sončne elektrarne na premogovniških jezerih v savinjsko-šaleški regiji ter sončne in vetrne elektrarne na najširših vodovarstvenih območjih, a le z vodnim soglasjem. Zakon naj bi omogočil tudi postavitev sončnih elektrarn na travnikih najslabše bonitete in na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju.
Pravna podlaga dolgoročno spremljanje verige preskrbe s hrano
Poslanci so z 79 glasovi za in brez glasu proti sprejeli novelo zakona o kmetijstvu. Medtem ko so v koalicijskih strankah izrazili prepričanje, da bo z njegovo pomočjo mogoče ugotoviti dejanska cenovna razmerja v prehranski verigi, pa so v opoziciji izrazili bojazen, da kmetom prinaša dodatna administrativna bremena.
Podatke bo zbirala in obdelovala Agencija za kmetijske trge. "S sprotnim spremljanjem gibanja cen, količin in porekla bo lahko ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na daljši rok vzpostavilo transparenten sistem nadzora v prehranski verigi in lažje ciljno usmerjalo politiko razvoja prehranskih verig," je pojasnila kmetijska ministrica Irena Šinko.
Predsednik komisije za kmetijstvo državnega sveta Branko Tomažič v zakonu pogreša določitev ukrepov za odpravo cenovnih nesorazmerij od kmete do trgovca, čemur smo že priča. Kot je opozoril za Radio Slovenija, pri kmetih že vidimo padanje cen žit, mleka, mesa, kar pa se v trgovinah ne pozna. Zakon kot zavezance s poročanjem ne bo obremenil kmetij, ampak bodo zavezanci pridelovalci, ki spadajo med mikro-, mala, srednja in velika podjetja, posredniki s hrano, predelovalci in trgovci.
Zadruge so pri poročanju specifične, lahko so hkrati v več vlogah, zato bo treba doreči še marsikatero vprašanje. Vlada je z namenom obvladovanja cen hrane že uvedla spremljanje cen košarice, a ta ukrep ni bil zadovoljiv. Sledila je odredba ministra za gospodarstvo o obveznem poročanju cen za vse deležnike v verigi, ki je začela veljati 1. julija in predvideva tudi sankcije.
Kot je dejala ministrica Irena Šinko, zavezance sredi tega meseca čaka posebno izobraževanje. Kmetijsko ministrstvo pa za izvedbo zbiranja podatkov na osnovi zakona o kmetijstvu pripravlja novo odredbo, kar povzroča nekaj zmede glede predpisov. "Ko bo zakon objavljen in bo začel veljati, bomo začeli usklajevati odredbo. Z novo odredbo bo stara prenehala veljati," je pojasnila Irena Šinko. Novela zakona o kmetijstvu bo glede na široko vsesplošno podporo po vsej verjetnosti tokrat sprejeta. Zakon bo začel veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu.
Video 1: Posnetek prvega dela druge današnje izredne seje v dveh delih
Na prvi izredni seji brez sprejetih zakonov
Na prvo izredno sejo je bil kot edina točka uvrščen predlog spremembe zakona o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev dviga oskrbnin na področju socialnega varstva, s katero so v SDS-u želeli podaljšati sofinanciranje stroškov domov za starejše. Ker predlog že na matičnem odboru ni dobil podpore koalicije, je svojo zakonodajno pot zaključil brez glasovanja v državnem zboru. Pristojno ministrstvo je namreč v medresorsko usklajevanje posredovalo svoj predlog interventnega zakona.
Video 2: Posnetek prve današnje izrednje seje
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje