Foto: DZ/Matija Sušnik
Foto: DZ/Matija Sušnik

Za je bilo deset poslancev, proti pa pet. Sprejeli so tudi približno 20 dopolnil, ki jih je vložila vlada.

Ukinjamo dopolnilno zdravstveno zavarovanje in uvajamo obvezni zdravstveni prispevek, je pojasnil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Po njegovem opozorilu so v obdobju po epidemiji covida-19 nastale nove okoliščine, ko so "stroški ponoreli". Spomnil je tudi na nepričakovano napoved pri zvišanju premij dopolnilnega zavarovanja s 35 na 45 in nato na 55 evrov, kar je pospešilo pripravo že dolgo načrtovanih sprememb.

Poslanka Svobode Tamara Kozlovič je v razpravi izrazila zadovoljstvo, da se je aktualna koalicija lotila nakopičenih težav v zdravstvu. Predlog novele želi po njenih besedah doseči, da se dostopnost zdravstvenih storitev ne bi zmanjšala. Zaradi višanja prispevka za dopolnilno zavarovanje, ki so ga napovedale komercialne zdravstvene zavarovalnice, bi se zavarovanci namreč odjavljali iz dopolnilnega zavarovanja.

Po predlogu novele bi dopolnilno zavarovanje prenesli v obvezno zdravstveno zavarovanje v obliki plačil obveznega zdravstvenega prispevka v enotnem fiksnem znesku 35 evrov mesečno z možnostjo valorizacije enkrat letno. Prejemnik sredstev bi bil po novem Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ne pa več tri zasebne zavarovalnice.

Če cene rastejo na vseh področjih, je razumljivo, da so tudi komercialne zavarovalnice napovedale zvišanje premij, pa je dejala Alenka Jeraj iz SDS-a. Javno zdravstvo sicer po njenih ugotovitvah ne odgovarja na potrebe ljudi, zato bi se bilo marsičesa treba lotiti na drugačen način. Kritična pa je bila tudi do načina pripravljanja novele. Predlog je bil namreč pripravljen brez širše razprave, je oporekla.

Vida Čadonič Špelič iz NSi-ja je posvarila pred hitenjem s sprejemanjem novele, saj po njenih besedah strokovnjaki opozarjajo denimo na neskladje predloga z ustavo. Brez sodelovanja vseh deležnikov v zdravstvu, ne le iz javnega sektorja, ampak tudi koncesionarjev in zasebnikov, pa ne bo mogoče skrajšati čakalnih dob, je prepričana.

Po sprejetju obravnavane novele bo potreben temeljit dogovor o tem, koliko naj znaša prispevek za obvezno zavarovanje, je dejala poslanka SD-ja Bojana Muršič. Opozorila pa je, da mora košarica pravic ostati v zdajšnjem obsegu in se ne sme zmanjšati. V to smer gredo po njenih besedah tudi dopolnila, ki jih je vložila vlada. Za vse, ki so imeli dopolnilno zavarovanje do zdaj, tudi za tiste, ki jim ga je plačevala država, pa se ne bo spremenilo nič, je zagotovila.

O dejanski ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bo sicer mogoče po besedah Mihe Kordiša iz Levice govoriti šele, ko ga bo nadomestila oblika solidarnega prispevka. "Ni prav, da upokojenec z zajamčeno pokojnino plačuje enak znesek za dopolnilno zavarovanje kot menedžer z visoko plačo," je poudaril. Prispevek bo moral biti po njegovem mnenju določen odvisno od posameznikovega dohodka. V Levici jeseni kot prvo akcijo koalicije pričakujejo, da se prispevek v znesku 35 evrov določi po progresivni lestvici.

Pred sejo je vlada pripravila dopolnila k več členom novele, med drugim tudi za zamik začetka izvajanja zakona s 1. septembra letos na 1. januar 2024, kar je odbor podprl.

ZZZS podpira predlog zakona

Generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Tatjana Mlakar je povedala, da zavod predlog novele podpira, ker da bo prinesla ustreznejše zagotavljanje pravic za zavarovance in ker so predlagatelji v zakon vnesli proračunsko varovalko. Zavod se je na spremembe po njenih besedah že začel pripravljati z nadgradnjami informacijskega sistema in prilagajanjem internih aktov.

Direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja Maja Krumberger je spomnila, da je vlada aprila izdala uredbo, s katero je določila najvišji znesek premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pri 35,67 evra. Zaradi omejitve premije zavarovalnice po njenih besedah ustvarjajo milijonske izgube. Zamik začetka preoblikovanja dopolnilnega zavarovanja, ki ga je predlagala vlada, bi bil lahko za zavarovalnice tudi "katastrofalen", je opozorila. "Bojimo se, da bi nekdo vložil predlog za zadržanje izvajanja zakona, kar bi dejansko zavarovalnice potopilo," je dodala.

Maja Konjar iz Sindikata finančnih organizacij Slovenije pa je opozorila na položaj zaposlenih, ki delujejo na področju dopolnilnega zavarovanja. S preoblikovanjem tega zavarovanja bodo njihova mesta namreč ogrožena, je poudarila.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Foto: BoBo
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Foto: BoBo

Dopolnilno zavarovanje bi prenesli v obvezno

Kot je znano, bi po predlogu novele dopolnilno zdravstveno zavarovanje prenesli v obvezno zdravstveno zavarovanje v obliki plačil obveznega zdravstvenega prispevka v enotnem fiksnem znesku, in sicer v znesku 35 evrov mesečno z možnostjo valorizacije enkrat letno. Prejemnik sredstev pa bi bil po novem Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ne pa več tri zasebne zavarovalnice.

V opoziciji ocenjujejo, da predlog ni domišljen in da zgolj ta ukrep ne bo prinesel dostopnejšega javnega zdravstva. Koalicija je v podpori ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja enotna, a naj bi bil to prvi korak, celovito rešitev pa naj bi ministrstvo za zdravje pripravilo v okviru zdravstvene reforme.

Pripombe k predlogu so DZ-ju med drugim posredovali iz Vzajemne zdravstvene zavarovalnice. V delu civilne družbe pa so izrazili pričakovanje, da bodo v postopku obravnave popravili člen, v katerem so zapisane pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Kot so opozorili, so namreč v predlogu iz nabora pravic izginile reproduktivne pravice, na čelu s pravico do umetne prekinitve nosečnosti.

Ministrstvo za zdravje bo medtem na novinarski konferenci predstavilo predlog novele zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki ga je vlada potrdila v petek. S predlogom spreminja 15. člen zakona, ki še vedno omogoča plačilo zdravstvenih storitev po realizaciji, vendar le za izbrane zdravstvene storitve.