Foto: DZ/Matija Sušnik
Foto: DZ/Matija Sušnik

DZ je na predlog poslanske skupine SDS-a s prvopodpisano Jelko Godec brez glasu proti sprejel sklep, po katerem naj bi se predsednica izrekla o izvajanju zakona o pomilostitvah. Sklep so poslanci na izredji seji sprejeli po tem, ko je matični odbor v sredo zavrnil predlog, naj se zakon o pomilostitvah spremeni na način, da bo predsednik svoje pomilostitve obsojencev dolžan pojasniti. Razlog je predsedničina pomilostitev treh obsojenih zaradi pomoči pri nezakonitem prečkanju meje.

Iz urada predsednice so danes za STA sporočili, da predsednica odločitev DZ-ja spoštuje in bo skladno s predvidenim postopkom in v okviru določenih rokov podala mnenje. Prejšnji teden so iz njenega urada sporočili, da predsednica pri pomilostitvah deluje skladno z zakonom. Doslej je odločala o 27 pomilostitvah, od tega je ugodila le štirim prošnjam. Pirc Musar je dodala, da je zloraba migracijske problematike in težkih osebnih zgodb z namenom poceni pridobivanja političnih točk zavržno dejanje.

V imenu predlagatelja je Branko Grims v obrazložitvi predloga sklepa ocenil, da Slovenija zaradi povečanega števila prebežnikov ni več varna država. Odločitev predsednice republike, da v takšnih razmerah pomilosti tri "obsojene tihotapce ljudi", javnosti daje "zelo čudno sporočilo", je dejal.

Slovenija je in ostaja varna država, je v imenu poslanske skupine Svobode zatrdil njen vodja Borut Sajovic. Po njegovih besedah želi SDS z lažnimi sporočili o migracijah zavajati, deliti in strašiti državljane, za kar ima ta stranka političen motiv. "Mi v tej zgodi seveda ne želimo in ne bomo sodelovali," je bil jasen. A se v poslanski skupini kljub temu veselijo odgovora predsednice Nataše Pirc Musar, ki bo imela priložnost pojasniti svoje odločitve.

Velja, da se predsednica republike za pomilostitev načeloma odloči, če soglasje temu dajo vse vpletene institucije, je v imenu poslanske skupine SDS-a dejal Dejan Kaloh. Temu sta po njegovih besedah v primeru ukrajinskega državljana nasprotovali koprsko tožilstvo in sodišče, v primeru druge pomilostitve pa je temu nasprotovalo tožilstvo na Ptuju. Predsednica republike ima sicer diskrecijsko pravico in ji teh mnenj ni treba upoštevati, a ima hkrati moralno in etično dolžnost do državljanov, še zlasti ko gre za njihovo varnost, je dodal.

Sklep so podprli tudi v poslanski skupini NSi-ja, saj so se v javnosti pojavile številne informacije in interpretacije teh pomilostitev, je dejala Vida Čadonič Špelič.

Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec je ocenil, da stranka SDS vprašanj o migracijah ne odpira dobronamerno, temveč na "najbolj nizkoten način, kako zlorabljati nesreče posamičnih ljudi za neke lastne ali pa širše politične interese". Sklep s pozivom predsednici republike so kljub temu podprli, da poslanci Pirc Musar dajo možnost natančneje in v pisni obliki obrazložiti njen vidik, je navedel.

V poslanski skupini SD-ja se do predloga sklepa niso opredelili.

Poslanci bodo razpravo o predlogu SDS-a za priporočilo vladi, naj zakon o pomilostitvah spremeni na način, da bi morala predsednica republike obrazložiti svoje odločitve o pomilostitvah, nadaljevali v torek, ko bodo po besedah podpredsednika DZ-ja Danijela Krivca (SDS) prejeli tudi mnenje predsednice republike. Glasovanja o predlogu ne bo, saj je matični odbor predlog priporočila zavrnil.

Po ocenah SDS-a Slovenija ni več varna država, koalicija ji očita populizem

Poslanci so sicer na predlog poslanske skupine SDS-a na izredni seji DZ-ja razpravljali tudi o priporočilu vladi za ustavitev nezakonitih migracij in učinkovitejših ukrepih za zaščito meje ter krepitvi varnosti državljanov in njihovega premoženja. Ob tem so poudarili večanje števila nezakonitih prestopov meje in večanje števila kaznivih dejanj na območju nekaterih policijskih postaj v prestolnici.

V trenutnih razmerah notranje ministrstvo še ni prepoznalo potrebe po sodelovanju Slovenske vojske pri širšem varovanju meje, je pa Hrvaški večkrat predlagalo, naj zaprosi za podporo agencije Frontex pri varovanju njene zelene meje z Bosno in Hercegovino, je pojasnil notranji minister Boštjan Poklukar. Ob tem je zagotovil, da je policija okrepljeno prisotna na mejnih odsekih in daje poseben poudarek varnostnim vprašanjem, med drugim kriminaliteti in migracijskim tokovom.

V imenu poslanske skupine SDS-a je Andrej Kosi dejal, da povečano število prebežnikov v azilnem domu Vič predstavlja varnostno tveganje. To se po njegovem mnenju odraža tudi v tem, da je Slovenija na svetovnem indeksu miru s četrtega mesta zdrsnila na osmo. Napovedal je, da bo SDS tudi v prihodnje storil vse za varno življenje državljanov.

Vida Čadonič Špelič je v imenu poslanske skupine NSi-ja dejala, da mora biti cilj vseh prizadevanj na področju migracij izkoreninjenje razlogov v izvornih državah. Slovenija ima po njenih besedah zaradi svoje majhnosti omejene možnosti za integracijo priseljencev, ti pa na strošek davkoplačevalcev le zlorabljajo azilni postopek, saj je vsebinsko obravnavanih le pet odstotkov prošenj za mednarodno zaščito. V NSi-ju zato ocenjujejo, da so priporočila vladi korak v pravo smer za zaščito državne meje in varnosti prebivalcev države, je navedla.

Država potrebuje odnos do migracij, ki je upravno usmerjen in sistemsko podkrepljen, je stališče poslanske skupine SD-ja predstavil Damijan Zrim. Opozoril je, da so migracije trenutno "politikantska tema", morale pa bi biti predmet, ki se ga država loteva racionalno in pragmatično.

Slovenija je varna država, je v predstavitvi stališča poslanske skupine Levica ocenila Nataša Sukič. Stranko SDS je obtožila, da s pripisovanjem povečevanja kriminala prebežnikom širi "debele laži", in pojasnila, da je njihove navedbe na matičnem odboru DZ-ja s podatki ovrgla tudi policija. Napovedala je, da poslanci Levice v tej "zavržni razpravi" ne bodo sodelovali.

Tereza Novak je stališče poslanske skupine Svoboda povzela z besedami, da so milijoni prebežnikov pogosto izpostavljeni izkoriščanju, zlorabam in nasilju. Nihče ni oproščen naloge, da zaščiti njihove temeljne svoboščine in neodtujljive pravice. Naloga politike je, da migracije naslovi z integracijo, z dvosmernim procesom, ki temelji na vzajemnem priznanju kulturnega bogastva drugega, meni. Razpravo, sklicano na zahtevo SDS-a, je ovrednotila kot najslabšo vrsto populizma in demagogije, namenjeno strašenju ljudi in preusmerjanju pozornosti od resnih težav.

Med poslansko razpravo je Poklukar zagotovil, da je Slovenija varna država in da policija kljub visokim številkam nezakonitih prestopov meje z migracijami učinkovito upravlja in se takoj odzove tam, kjer se varnostna situacija poslabša. Slovenija po njegovih besedah ostaja tranzitna država, zato išče skupne rešitve s sosednjo Italijo in Hrvaško.

Ob tem se Poklukar zaveda, da azilni sistem ni optimalen in da se ob konicah zapolni, a da Slovenija prebežnikom kljub temu zagotavlja vso humanitarno oskrbo, med katero je naštel hrano, vodo, pijačo in namestitev. Se pa na notranjem ministrstvu zavedajo, da prebežniki zlorabljajo azilni sistem z namenom odhajanja v ciljne države EU-ja. "Prespijo kakšen dan, dva, lahko tudi nekaj ur in se odpravijo naprej," je bil konkreten.

Poklukar predvsem želi, da bi Hrvaška odgovorno opravljala svoje delo varovanja zunanje schengenske meje, pri čemer so ji pripravljeni pomagati s policijskim sodelovanjem.

Na matičnem odboru DZ-ja, ki je predlog priporočil SDS-a obravnaval v sredo, ta ni dobil zadostne podpore, zato so poslanci danes o njem razpravljali brez glasovanja.